Grad Fridrihštajn: Razlika med redakcijama

Po izumrtju [[dinastija|dinastije]] je grad leta [[1456]] pripadel [[Habsburžani|habsburškemu]] cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] ki ga je dal v upravljanje nekdanjemu oskrbniku [[Celjski grad|Celjskega gradu]].

Kasneje je grad zakupil [[baron]] [[Jurij Thurn]]. Ta je leta [[1515]] močno dvignil davke in s tem sprožil [[prvi slovenski kmečki punt]]. Kmetje so v februarju istega leta ubili barona Thurna. Združene fevdalne sile pa so upor v jeseni istega leta zadušile in pobile vodje punta.

Grad je potem skoraj nedotaknjen vztrajal v zavetju kočevskih [[gozdov]] kot sedež kočevskega gospostva še [[stoletje]]. Grad je skupajSkupaj z [[ozemlje]]mozemljem, na katerem je stal, ga je leta [[1641]] kupil grof [[Auerspergi|Auersperg]], ki je za gradnjo svojega novega gradu v [[Kočevje|Kočevju]] uporabil tudi material s Fridrihštajna. Slovita nemška pravljičarja [[brata Grimm]] sta še leta [[1795]] poročala, da v ohranjenem delu gradu živi lovec s svojimi služabniki, tako da je bil grad verjetno dokončno opuščen šele nekje ob začetku [[19. stoletje|19. stoletja]].

Danes so od gradu ostali le porušeni [[zid]]ovizidovi in ostanki [[temelj]]ev. Kraj so vleta letu [[1993]] sicer začeli čistiti in strokovno [[restavratorstvo|restavrirati]]. Trenutno je obzidje obnovljeno in tako zavarovano pred nadaljnjim propadanjem. Obnovljen je del obzidja, ruševine gradu pa so poznana izletniška točka. Zanimivost, ki je še ostala iz takratnih časov, je živa skala, na kateri je ostala sled Veronike Deseniške. Legenda pravi, ko je [[Friderik II. Celjski|Friderik II.]] na poročni dan poljubil svojo Veroniko, se je skala, na kateri je tisti trenutek sedela, pod vplivom njuno vroče ljubezni stopila.