Mihael II. Amorijec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
infopolje, kategorija
Octopus (pogovor | prispevki)
Vojaška kariera
Vrstica 20:
 
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]], ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek [[Arabci|arabskega]] osvajanja [[Sicilija|Sicilije]], drugi pa [[Saraceni|saracenska]] osvojitev [[Kreta|Krete]]. Doma je podpiral in utrdil uradni [[ikonoklazem]], ki se je ponovno začel med vladavino Leona V..
 
==Življenjepis==
===Vojaška kariera===
Mihael je bil rojen v družini profesionalnih kmetov-vojakov, ki so za svojo vojaško službo od države dobili zemljo. Družina je pripadala judovsko-krščanski sekti atinžanov, [[Kapadokija|Kapadočanov]], ki so privzeli [[Judovstvo|judovsko]] obredje. Atinžani so imeli v [[Mala Azija|Mali Aziji]] veliko pristašev in so v tistem času skupaj z Grki in Armenci tvorili hrbtenico bizantinske vojske.
 
Mihaelovo prvo veliko napredovanje je bil položaj pribočnika (''[[spatarij|spatharios]]'') generala Bardana Turka, ki sta ga imela tudi njegov bodoči nasprotnik in cesar [[Leon V. Armenec|Leon Armenec]] in [[uzurpator]] [[Tomaž Slovan]].
 
Poročil se je z Bardanovo hčerko Teklo, z drugo pa se je poročil Leon. Kmalu po Bardanovem uporu proti cesarju [[Nikifor I. Logotet|Nikiforju I. Logotetu]] sta ga oba zeta zapustila in bila zato nagrajena z višjima poveljniškima položajema. Mihael je bil imenovan za cesarjevega ''gospodarja šotora'' (''[[komes tes kortes|komēs tēs kortēs]]''). Leta 813 je sodeloval v Leonovem strmoglavljenju cesarja [[Mihael I. Rangab|Mihaela I. Rangaba]], ki je bilo posledica njegovih stalnih vojaških porazov z [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]], in bil zato imenovan za poveljnika elitne [[tagme]] ekskubitorjev.
 
Po Leonovi ločitvi od Mihaelove svakinje je postal nezadovoljen. Na Božični večer leta 820 ga je Leon V. obtožil, da kuje zaroto, ga aretiral in obsodil na smrt. Izvršitev sodbe je odložil do naslednjega dne. Mihael je iz ječe zagrozil soudeležencem v zaroti, da jih bo izdal, zato so ga osvobodili in pri božični maši v dvorni kapeli sv. Štefana Leona V. ubili.
 
[[Kategorija:Rojeni leta 770]]