Basileus: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slog |
Rimljani in Bizantinci |
||
Vrstica 20:
Večina grških vodij v Homerjevih delih je opisanih kot ''basileís'' in se običajno prevajajo kot kralji. Bolj natančen prevod bi bil knezi (princi) ali poglavarji, saj ti nazivi bolje odražajo stanje v takratni grški družbi in bolj ustrezajo vlogam, katere jim je pripisal Homer. Agamemnon je kot ''vanaks'', tako kot mnogo drugim, poskušal ukazovati tudi [[Ahil]]u, medtem ko je bil nek drug ''basileus'' voznik njegovega bojnega voza. Agamemnonovih ukazov torej niso izpolnjevali avtomatsko. Pri Homerju se je pričakovalo, da ''vanaks'' vlada drugim ''basileusom'' s konsenzom in ne s prisilo, kar je razvidno iz prizora, v katerem se je Ahil ponosno in besno uprl, ko je dojel, da ga Agamemnon krivično izkorišča.
====Arhaični basileus====
Študija Roberta Drewsa (1983) je pokazala, da se tudi na višku geometrične in arhaične grške družbe izraza ''basileus'' ne sme avtomatsko prevajati kot kralj. V številnih plemenih je oblast predstavljal kolegij ''basileis'', izbranih iz posameznih klanov ali skupin. Njihov mandat je bil časovno omejen. Naslov ''basileus'' se je lahko uporabljal tudi za dedne poglavarje »plemenskih« držav, kakršni sta bili na primer Arkadija in Mesenija. V teh primerih je naslov ''basileus'' samo približno pomenil kralja.
===Psevdo Arhitova definicija basileusa===
Pseudo Arhit v svoji razpravi ''O pravičnosti in zakonu'' piše, da je za ''basileusa'' bolj primeren prevod suveren kot kralj, ker poudarja predvsem kraljevo osebnost in ne njegovega položaja: oblast magistratov ([[arhont]]ov ali arhonov) je izhajala iz njihove socialne funkcije ali položaja, medtem ko je suveren dobil svojo oblast zaradi samega sebe. Suvereni so imeli avtoriteto (''auctoritas''), medtem ko so bili magistrati omejeni z imperijem (''imperium'').
===Klasično obdobje===
V klasičnem obdobju so skoraj vse grške države odpravile dednost kraljevega položaja v korist demokratične ali oligarhične vladavine. Izjeme so bili kralji [[Šparta|Šparte]], ki so bili hkrati pridruženi poveljniki vojske in so se imenoval tudi ''arhagetai'', Sirakuze, Kirene, Makedonije, Molosije v Epiru in arkadskega Orhomena. Grki so začeli izraz ''basileus'' uporabljati za kralje različnih barbarskih, se pravi negrških, plemen v [[Trakija|Trakiji]] in [[Ilirija|Iliriji]] in za [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidske]] kralje [[Perzija|Perzije]]. Slednje so naslavljali tudi z ''megas basileus'' ali ''basileus basileōn'', kralj kraljev, ki je neposreden prevod perzijskega naslova ''xšāyaθiya xšāyaθiyānām''. V Labadeji je obstajal tudi kult Zeusa Basileusa. [[Aristotel]] je razlikoval ''basileusa'', katerega je omejevala zakonodaja, od neomejenega tirana (''tyrannos'').
V [[Atene|Atenah]] je bil ''archon basileus'' eden od devetih arhontov, magistratov, ki so jih izbrali z žrebom. Oblast antičnih atenskih kraljev so si delili ''archon eponymos'', ''polemarh'' in ''basileus''. Slednji je nadziral verske obrede in raziskoval umore. Njegova žena se je morala na festivalu Antesteria obredno poročiti z [[Dioniz]]om. Podobne okrnjene položaje z nazivom ''basileus'' so poznale tudi druge grške mestne državice.
V klasični Grčiji se avtoritativni vladarji nikoli niso imenovali ''basileus'', ampak arhont (''archon'') ali tiran (''tyrannos''), čeprav Aristotel opisuje Feidona Argoškega kot ''basileusa'', ki se je kasneje spremenil v tirana.
==Aleksander Veliki==
Z ''basileus'' in ''megas basileus'' so se naslavljali izključno [[Aleksander Veliki]] in njegovi helenistični nasledniki v ptolemejskem Egiptu, Aziji, na primer v [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskem cesarstvu]], Pergamonu in negrških državah pod grškim vplivom, na primer v Pontskem kraljestvu, ter v Makedoniji. Ženska oblika naslova, ''basilissa'', je pomenila tako vladajočo kraljico, na primer [[Kleopatra VII.|Kleopatro VII.]], kot kraljevo soprogo. Izraz ''basileus'' je ravno v tem času dobil popolnoma kraljevski pomen, ki se je močno razlikoval od starejšega, manj dorečenega dojemanja kraljevanja v Grčiji.
==Rimljani in Bizantinci==
[[Slika:Follis-Leo VI-sb1729.jpg|thumb|right|250px|Bronasti ''folis'' [[Leon VI. Modri|Leona VI. Modrega]] (vladal 886–912); na zadnji strani kovanca je v latinščino transkribiran naslov, ki se je uporabljal na cesarskih kovancih: +LEOn En ΘEO bASILEVS ROMEOn, ''Leon, po milosti Božji cesar Rimljanov'']]
V rimskem obdobju se je začel v grško govorečem vzhodnem delu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] naslov ''basileus'' skladno s helenistično tradicijo tako v vsakdanjem življenju kot v političnih govorih uporabljati za rimske cesarje.<ref name=ref4>Kazhdan, Alexander, urednik (1991). ''Oxford Dictionary of Byzantium''. Oxford University Press, str. 264. ISBN 978-0-19-504652-6.</ref> Čeprav so se prvi rimski cesarji trudili obdržati fasado republikanskih institucij in niso uradno privzeli vladarskih naslovov, uporaba naslova ''basileus'' jasno kaže, da je bilo [[Rimsko cesarstvo]] [[monarhija]] v vsem, razen po imenu.<ref>Chrysos, Evangelos K. (1978). ''The Title ΒΑΣΙΛΕΥΣ in Early Byzantine International Relations''. Dumbarton Oaks Papers (Dumbarton Oaks) 32: 66–67. JSTOR 1291418.</ref> Naslov ''basileus'' kljub splošni razširjenosti ni bil uraden naslov rimskih cesarjev in se je uporabjal samo v uradnih dokumentih, povezanih z vazalnimi kralji na vzhodu. Namesto njega sta se uradno uporabljala cesarska naslova ''caesar augustus'', preveden ali transliteriran v grščino kot ''kaisar sebastos'' ali ''kaisar augoustos'', in ''imperator'', preveden v ''autokratōr''.
Od 4. stoletja se je naslov ''basileus'' kljub temu uradno uporabljal izključno za dva vladarja, katera so imeli za enaka rimskemu cesarju: [[Sasanidi|sasanidskega]] perzijskega šahanšaha (kralja kraljev) in mnogo nižje kotirajočega kralja Aksuma, ki je bil z bizantinskega stališča obroben vladar.<ref>Chrysos, Evangelos K. (1978). ''The Title ΒΑΣΙΛΕΥΣ in Early Byzantine International Relations''. Dumbarton Oaks Papers (Dumbarton Oaks) '''32''': 35, 42. JSTOR 1291418.</ref> Naslov je s tem dobil konotacijo cesarja. Ko so začele na ruševinah Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju nastajati nave države, Grki njihovih vladarjev niso naslavljali z ''basileus'', ampak z ''rex'' ali ''rēgas'', heleniziranima oblikama latinskega naslova ''rex'' (kralj).<ref name=ref4/>
==Sklici==
| |||