Galaksija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 86.58.20.147 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Syum90 |
||
Vrstica 4:
'''Galaksíja''' (redkeje '''osvétje''' ali '''megleníca''') je velikansko, [[gravitacija|gravitacijsko]] vezano [[nebesno telo|nebesno]] [[telo]], sestavljeno iz [[zvezda|zvezd]], [[plin]]ov, [[medzvezdna snov|medzvezdne]] [[snov]]i in »[[temna snov|temne snovi]]«. Zvezde, plini in medzvezdni prah sestavljajo okoli 10 do 20 % [[masa|mase]] galaksije. Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa [[kroženje|krožijo]] okoli njenega skupnega [[središče|središča]] - [[galaktično jedro|jedra]]. Galaksije se »[[evolucija|razvijejo]]« iz [[protogalaksija|protogalaksij]].
Galaksije so lahko [[pritlikava galaksija|pritlikave]] do deset milijonov (10<sup>7</sup>) zvezd ali velikanske do [[bilijon]]a (10<sup>12</sup>) zvezd. Galaksije lahko vsebujejo tudi več večkratnih [[zvezdni sistem|zvezdnih sistemov]], [[zvezdna kopica|zvezdnih kopic]] in različne [[medzvezdni oblak|medzvezdne oblake]]. V [[opazljivo vesolje|opazljivem vesolju]] je verjetno več kot 100 (350<ref name=atlas>[http://www.atlasoftheuniverse.com/universe.html ''Atlas Vesolja'' (''An Atlas of The Universe'')]</ref>) [[milijarda|milijard]] (10<sup>11</sup>) galaksij in 7 [[bilijon]]ov (7 · 10<sup>12</sup>)<ref name=atlas/> [[pritlikava galaksija|pritlikavih galaksij]]. Premeri večine galaksij so 1000 do 100.000 [[parsek]]ov, galaksije pa so med seboj oddaljene milijon parsekov - megaparsekov. [[Medgalaktični prostor]] je napolnjen z redkim [[plin]]om s povprečno [[gostota|gostoto]] manj kot en [[atom]] na [[kubični meter]]. Večina galaksij je zruženih v [[skupine in jate galaksij|jate]], ki še naprej lahko tvorijo [[nadjata|nadjate]]. Ti večji sestavi so v splošnem urejeni v [[Veliki zid (astronomija)|plahte]] in [[galaktično vlakno|vlakna]], ki obkrožajo ogromne [[Vesolje|vesoljske]] [[praznina (astronomija)|praznine]].
Temna snov verjetno sestavlja približno 90 % celotne mase večine galaksij. Narave te snovi še ne poznamo dobro. Opazovalni podatki nakazujejo, da v jedrih nekaterih ali celo vseh galaksij [[lega|ležijo]] [[supermasivna črna luknja|supermasivne črne luknje]]. Verjetno so glavni vzrok za [[aktivno galaktično jedro|aktivna galaktična jedra]], ki so jih našli v sredici nekaterih galaksij. Tudi naša Galaksija v svojem jedru gosti vsaj eno takšno telo.
Vrstica 12:
Beseda ''galaksija'' izhaja iz starogrškega imena naše [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]], (imenovane tudi Mlečna cesta), kjer beseda gala, galactos pomeni ''[[mleko]]''. [[Zevs]] je položil svojega sina [[Heraklej]]a na [[Hera|Herine]] prsi medtem ko je spala, da bi lahko dete pilo njeno božansko mleko in postalo nesmrtno. Hera se je med dojenjem zbudila in spoznala da hrani neznanega otroka. Odrinila ga je, njeno mleko pa se je v curku razpršilo po nočnem nebu, in nastal je medel svetlobni pas, znan kot Mlečna cesta.
Naša Galaksija je pisan z veliko, da se loči od milijard drugih galaksij. Izraz ''Rimska cesta'' se je v angleščini prvič pojavil v [[Geoffrey Chaucer|Chaucerjevi]] pesmi iz leta [[1380]]. Ko je [[William Herschel]] izdelal svoj katalog teles globokega neba, je za nekatera telesa kot je [[Andromedina galaksija|M31]] rabil besedo »[[spiralna meglica]]«. Te meglice so se kasneje, ko so določili njihovo pravo oddaljenost, izkazale za ogromne skupke zvezd. Sprva so jih preimenovali v »otoška vesolja«. Ker beseda ''vesolje'' pomeni celoto obstoja, so izraz opustili in za ta telesa začeli uporabljati izraz galaksija.
== Zgodovina opazovanja in raziskovanja ==
Leta [[1610]] je [[Galileo Galilei|Galilei]] s pomočjo svojega [[daljnogled]]a opazoval svetel pas na nočnem nebu, znan kot [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]]. Ugotovil je, da je sestavljen iz ogromnega števila šibkih zvezd.
[[Immanuel Kant|Kant]] je leta [[1755]] v razpravi, ki je temeljila na [[Thomas Wright (astronom)|Wrightovem]] zgodnejšem delu iz leta [[1750]], (pravilno) razmišljal, da bi lahko bila galaksija vrteče telo z velikim številom zvezd, ki jih držijo skupaj gravitacijske [[sila|sile]], podobne silam v [[Osončje|Osončju]], vendar veliko večjih jakosti. Takšen kolut zvezd bi od znotraj videli kot pas na nebu. Kant je domneval tudi, da bi lahko bile nekatere vidne [[meglica|meglice]] samostojne galaksije. Wright in Kant sta sklepala, da leži Sonce v središču takšnega zvezdnega sistema z obliko okrogle plošče.
[[Slika:M51Sketch.jpg|thumb|right|250px|Skica galaksije [[Vrtinec (galaksija)|Vrtinec]] (M51a, NGC 5194) [[William Parsons Rosse|lorda Rossea]] iz leta [[1845]] ]]
Proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]] je [[Charles Messier|Messier]] izdelal [[Messierjev katalo|katalog]], ki je vseboval 109 najsvetlejših meglic. Kasneje je [[William Herschel]] izdelal podoben katalog s 5000 meglicami. Leta [[1845]] je [[William Parsons Rosse|lord Rosse]] izdelal nov daljnogled, s katerim je bil sposoben ločevati eliptične in spiralne meglice. V nekaterih meglicah je, zahvaljujoč Kantovi domnevi, prepoznal tudi posamezne [[točka|točkovne]] izvore. Vseeno pa v splošnem meglic niso sprejeli kot posameznih galaksij, dokler tega vprašanja s pomočjo novega daljnogleda v zgodnjih [[1920.]] ni razrešil Hubble.
[[Heber Doust Curtis|Curtis]] je leta [[1917]] opazoval [[supernova|supernovo]] [[S Andromede]] ([[SN 1885A]], prvo odkrito supernovo zunaj naše Galaksije) in Andromedino galaksijo M31. Pri opazovanju je odkril 11 novih [[nova|nov]]. Opazil je, da so bile te nove v povprečju za 10 [[navidezni sij|navideznih magnitud]] temnejše od nov znotraj naše Galaksije. Na ta način je lahko ocenil razdaljo na 150.000 parsekov. Močno je zagovarjal domnevo »otoških vesolij«, ki je trdila da so spiralne meglice dejansko neodvisne galaksije.
V letu [[1920]] se je med [[Harlow Shapley|Shapleyjem]] in Curtisom vnela [[Shapley-Curtisova debata|velika debata]] o naravi naše Galaksije, spiralnih meglic in razmerah Vesolja. Curtis je v prid svoji trditvi da je bila M31 samostojna galaksija, poudaril obstoj temnih črt, ki spominjajo na oblake prahu v naši Galaksiji kot tudi precejšen [[Dopplerjev pojav|Dopplerjev premik]].
Spor je razrešil Hubble. Lahko je razločil zunanje dele nekaterih spiralnih meglic na množice posameznih zvezd in razpoznal nekatere [[kefeidna spremenljivka|kefeidne spremenljivke]], ter z njimi ocenil razdalje do meglic. Bile so precej dlje, da bi ležale znotraj naše Galaksije.
Prvi je poskušal opisati obliko Rimske ceste in [[lega|lego]] [[Sonce|Sonca]] v njej William Herschel leta [[1783]] s skrbnim opazovanjem in preštevanjem velikega števila zvezd v različnih predelih neba. Iz oblike [[ozvezdje|ozvezdja]] [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] je potrdil [[gibanje]] Osončja v smeri proti Herkulu. Z izpopolnjenim postopkom je [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kepteyn]] leta [[1920]] prišel do podobe majhne eliptične galaksije (s premerom okoli 15 kpc) s Soncem blizu središča. Shapley je z različnim postopkom na podlagi katalogiziranja [[zvezdna kopica|zvezdnih kopic]] odkril popolnoma drugačno obliko. Sploščen disk s premerom okoli 70 kpc, kjer je Sonce stran od središča. Oba astronoma s tema postopkoma nista mogla upoštevati [[absorpcija|absorpcije]] [[svetloba|svetlobe]] v medzvezdnem prahu, ki se nahaja v [[galaktična ravnina|galaktični ravnini]]. To je uspelo leta [[1930]] [[Robert Julius Trumpler|Trumplerju]] s proučevanjem [[odprta zvezdna kopica|razsutih kopic]] in na ta način se je pokazala danes znana oblika naše Galaksije.
[[Hendrik Christoffel van de Hulst|Van de Hulst]] je leta [[1944]] napovedal [[mikrovalovi|mikrovalovno]] [[sevanje]] z [[valovna dolžina|valovno dolžino]] 21 [[centimeter|cm]], ki izhaja od medzvezdnih [[atom]]ov [[vodik]]ovega plina. To sevanje so opazovali leta [[1951]]. S tem sevanjem so lahko še natančneje raziskovali obliko Galaksije, ker nanj ne vpliva absorpcija prahu. Z njegovim Dopplerjevim pomikom so lahko odkrili gibanje plina v Galaksiji. Ta opazovanja so vodila do predpostavke, da v središču naše Galaksije obstaja vrteč sestavni del, valjaste oblike, podoben ročki. Z izboljšanimi [[radijski daljnogled|radijskimi daljnogledi]] lahko zaznajo vodikov plin tudi v drugih galaksijah.
[[Slika:GalacticRotation2.svg|thumb|right|250px|[[krivulja vrtenja galaksije|Krivulja vrtenja]] tipične spiralne galaksije: A - predvideno in B - opazovano. Razdalja poteka od galaktičnega jedra.]]
V [[1970.]] so v pionirskem delu [[Vera Cooper Rubin|Rubinove]] o [[vrtilna hitrost|vrtilnih hitrostih]] plina v galaksijah spoznali, da skupna vidna masa galaksij (zvezd in plinov) natančno ne odgovarja [[hitrost]]i vrtečega plina, kar je vodilo do domneve o temni snovi.
V začetku [[1990.]] je [[Hubblov vesoljski daljnogled]] prinesel še izboljšana opazovanja. Med drugim so z njegovo pomočjo spoznali, da manjkajoča temna snov v naši Galaksiji ne more vsebovati izključno šibkih in malih zvezd. Poleg tega so z daljnogledom z zelo dolgimi osvetlitvami pokazali na obstoj približno stopetindvajset milijard galaksij v samem opazljivem vesolju. Izboljšana tehnologija opazovanja v za človeka nevidnih delih [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra elektromagnetnega valovanja]] je omogočila odkritje tudi galaksij, ki jih vesoljski daljnogled ni zaznal. Še posebej so odkrili nove galaksije na področju, ki ga zastira naša Galaksija
Leta [[2004]] je postala [[Galaksija Abell 1835 IR1916]] najbolj oddaljena galaksija, kar so jo kdaj videli ljudje.
== Tipi in morfologija galaksij ==
Vrstica 18 ⟶ 45:
[[Slika:Hubble sequence photo.png|thumb|right|250px|Tipi galaksij po [[Hubblova razvrstitev galaksij|Hubblovi razvrstitvi]]. Z ''E'' so označene eliptične, s ''S'' spiralne in s ''SB'' spiralne s prečko]]
Galaksije so treh tipov: [[eliptična galaksija|eliptične]], [[spiralna galaksija|spiralne]] in [[nepravilna galaksija|nepravilne]]. Galaksije je razvrstil v prvo uporabno obliko [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] leta [[1936]]. Njegovo [[Hubblova razvrstitev galaksij|razvrstitev galaksij]] uporabljamo še danes. Ker njegova razvrstitev v celoti temelji na vizualnem izgledu, ne upošteva drugih pomembnih lastnosti galaksij kot je stopnja [[nastanek zvezd|nastanka zvezd]] (galaksije z zvezdnimi izbruhi) ali dejavnost v jedru (aktivne galaksije). Naša Galaksija je po vsej verjetnosti velika [[spiralna galaksija s prečko]] s premerom [[1 E20 m|30 kiloparsekov]], oziroma 100.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Vsebuje okoli 300 [[milijarda|milijard]] zvezd, njena skupna masa je okoli [[trilijon]] [[Sončeva masa|Sončevih mas]].
V spiralni galaksiji ima [[spiralni krak]] obliko [[logaritemska spirala|logaritemske]] [[spirala|spirale]]. Ta oblika teoretično izhaja iz motenj enakomerno krožeče mase zvezd.
Kakor zvezde tudi spiralni kraki krožijo okoli središča, vendar s konstantno [[kotna hitrost|kotno hitrostjo]]. To pomeni, da zvezde prehajajo iz enega kraka v drug krak. Spiralni kraki so verjetno področja velike [[gostota|gostote]]. Ko se zvezde premikajo proti kraku, upočasnjujejo, in tako tvorijo večjo gostoto. To je podobno »valu« zmanjševanja hitrosti na avtocesti, polni avtomobilov. Krake vidimo, ker večja gostota omogoča tvorbo zvezd in v njih zaradi tega leži veliko svetlih in mladih zvezd.
== Sestave večjih razmer ==
{{Glavni|zgradba Vesolja|skupine in jate galaksij}}
Prostor med galaksijami je relativno prazen, razen v oblakih [[medzvezdni prostor|medzvezdnega plina]].
Obstaja le nekaj prostih galaksij. Večina galaksij je gravitacijsko vezanih na številne druge galaksije. Večje sestave, ki vsebujejo do okoli 50 galaksij, so [[skupine in jate galaksij|skupine galaksij]]. Še večje sestave, ki vsebujejo več tisoč galaksij na območju, širokem nekaj [[megaparsek]]ov, so [[skupine in jate galaksij|jate galaksij]]. [[nadjata|Nadjate]] ali superjate so velikanske sestave, ki vsebujejo na desetine ali na tisoče galaksij, znotraj jat, skupin ali včasih posameznih, če je Vesolje enakomerno v tako velikih razmerjih.
<!--
[[Slika:Seyfert Sextet full.jpg|thumb|right|250px|[[Seyfertov sekstet]] je primer zgoščene galaktične skupine. (Slika: [[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]]/[[NASA]]/[[Evropska vesoljska agencija|ESA]]) ]]
-->
Naša Galaksija je članica [[Krajevna skupina|Krajevne skupine]] in je poleg [[Andromedina galaksija|Andromedine galaksije]] največja v njej. Vsega skupaj Krajevno skupino sestavlja okoli 30 galaksij v prostoru, velikem [[1 E22 m|1 megaparsek]], od tega je 14 pritlikavih. Krajevna skupina je članica [[Krajevna nadjata|Krajevne nadjate]], ki se imenuje tudi Nadjata Device.
== Opombe ==
{{opombe|2}}
== Glej tudi ==
* [[nastanek in razvoj galaksij]]
* [[seznam galaksij]]
* [[seznam najbližjih galaksij]]
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|galaksija|galaksija}}
{{Wikislovar|galaksija|Galaksija}}
| |||