Migracije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Reverted 1 edit by 86.61.38.220 (talk) identified as vandalism to last revision by Addbot. (TW) |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 26:
Teoretična razglabljanja o vzrokih za migracije najpogosteje izhajajo iz [[Teorija o dejavnikih odbijanja in privlačevanja|teorije o dejavnikih odbijanja in privlačevanja]] (''push-pull teorija''), čeprav ti dejavniki ne morejo pojasniti, zakaj se nekateri posamezniki iz določenega okolja odselijo, drugi pa ne. Različne subjektivne dejavnike lahko razdelimo na racionalne in emocionalne, upoštevati pa je treba tudi socialno-psihološke osebnostne lastnosti posameznikov.<ref>Klinar, Peter. 1976. ''Mednarodne migracije : sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi'', str. 26. Maribor: Obzorja.</ref>
[[Peter Klinar]]<ref>Klinar, Peter. 1976. ''Mednarodne migracije : sociološki vidiki mednarodnih migracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi'', str. 27–30. Maribor: Obzorja.</ref> je vzroke oziroma motive migracij razdelil v tri velike skupine. Najprej omenja ekonomske in demografske vzroke, pod čimer razume reševanje eksistence, izboljšanje ekonomskega položaja, prenaseljenost itd. Nadaljuje s političnimi in vojaškimi vzroki, in sicer predvsem v smislu prisilnega preseljevanja, na zadnje pa omenja osebne in družinske vzroke, ki so najbolj raznovrstni (na primer možnost pridobitve izobrazbe).
V novejših mednarodnih priporočilih za statistiko selitev, kot na primer priporočilo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], je po navadi podana tipologija vzrokov selitev na podlagi izobraževanja oziroma usposabljanja (študij v državi, usposabljanje za delo), zaposlitve (začasna ali sezonska, v [[Mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]]), združitve oziroma formiranja družine (najbližji sorodniki priseljenca, ki že prebiva v državi; zakonec, otroci, partner), dovoljene naselitve v okviru kvot, ki jih dovolijo posamezne države, dovoljene naselitve na podlagi meddržavnih sporazumov in humanitarnih razlogov ([[Begunec|begunci]], iskalci [[azil]]a ali [[Začasno zatočišče|začasnega zatočišča]]).<ref>Združeni narodi. 1998. ''Recommendations on Statistics of International Migration'', str. 33-34. New York: Združeni narodi.</ref>
| |||