Mjanmar: Razlika med redakcijama

odstranjenih 14 zlogov ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
m
m
|image_map = Myanmar in its region.svg
|national_motto =
|national_anthem = ''[[Kaba Ma KyeiČei]]''
|official_languages = [[burmanščina]]
|capital = [[Najpjido]]<sup>1</sup>
|leader_name1 = Tan Šve
|leader_title2 = predsednik vlade:
|leader_name2 = Soe WinVin
|leader_title3 = vršilec dolžnosti predsednika vlade:
|leader_name3 = Tein Sein
|sovereignty_type = [[Zgodovina Mjanmarja|Ustanovitev]]
|established_event1 = PoganskoPagansko kraljestvo
|established_date1 = 849-1287
|established_event2 = Dinastija TaungoTaungu
|established_date2 = 1486-1752
|established_event3 = Dinastija Konbaung
}}
 
'''Mjanmár''', uradno '''Zvezna republika Mjanmár''' ali Zveza Mjanmar (burmansko ''Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw''), je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni]] [[Azija|Aziji]], pred letom [[1989]] znana pod imenom '''Burma'''. Mjanmar na zahodu meji na [[Bangladeš]] in [[Indija|Indijo]], na severovzhodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], na vzhodu na [[Laos]] in [[Tajska|Tajsko]], na jugu na [[Andamansko morje]] ter na zahodu na [[Bengalski zaliv]]. Tretjina skupne mjanmarske kopenske meje je neprekinjena obala (1930&nbsp;km). Območje tromeje z Laosom in Tajsko sestavlja t. i. [[Zlati trikotnik]].
 
Prestolnica Mjanmarja je [[Najpjido]] (Naypyidaw), največje mesto in včasih prestolnica pa [[Jangon]] (prej Rangun).
Leta 1989 je vojaška vlada uradno spremenila angleške prevode mnogih imen, ki segajo v kolonialno obdobje Burme ali prej, tudi ime države same: "Burma" je postala "Mjanmar". Preimenovanje je še vedno sporna tema. <ref>{{cite book |url=https://books.google.com/?id=bV3shLzx0B4C&lpg=PP1|title=Mental culture in Burmese crisis politics |last=Houtman |first=Gustaaf |year=1999 |series=ILCAA Study of Languages and Cultures of Asia and Africa Monograph Series No. 33|publisher=Institute for the Study of Languages and Cultures of Asia and Africa |pages=43–47 |isbn=978-4-87297-748-6}}</ref> Mnoge politične in etnične opozicijske skupine in države še naprej uporabljajo ime "Burma", ker ne priznavajo legitimnosti vladajoče vojaške vlade ali njenega organa za preimenovanje države. <ref name="steinberg">{{cite book |last=Steinberg |first=David I. |date=2002 |title= Burma: The State of Myanmar|url=https://books.google.com/books?id=CSTuWZ0BMmMC&printsec=frontcover |publisher=[[Georgetown University|Georgetown University Press]]|page=xi|isbn=1-58901-285-2}}</ref>
 
Uradno polno ime države je "Zvezna republika Mjanmar" (burmansko: ''Pyidaunzu Thanmăda Myăma Nainngandaw''). Nekatere države, ki niso priznale tega imena, uporabljajo kratko obliko "Union of Burma" (Burmanska zveza). <ref name="CIA">{{cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bm.html |title=Burma |accessdate =18 November 2012 |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.ncgub.net/ |title=Government of the Union of Burma |accessdate=3 May 2012}}</ref>
 
"Burma" ali "Mjanmar" je ime, ki izhaja iz imena burmanske večine, narodne skupine Bamar. ''Mjanmar'' je literarna oblika imena skupine, medtem ko ''Burma'' izvira iz "Bamar", pogovorne oblike imena skupine. Ime ''Burma'' je bilo v uporabi v angleškem jeziku od 18. stoletja.
 
''Burma'' se še naprej uporablja v angleščini v številnih državah, vključno z Združenim kraljestvom in Kanado. Uradne ZDA ohranjajo ime Burma kot ime države, čeprav na spletni strani State Departmenta navajajo državo kot "Burma (Mjanmar)" in Barack Obama se sklicuje na državo kot Mjanmar. Združeni narodi uporabljajo Mjanmar in tudi Združenje držav jugovzhodne Azije, Rusija, Nemčija, Kitajska, Indija, Norveška in Japonska.
 
Večina angleško govorečih mednarodnih medijskih hiš uradno navaja ime ''Mjanmar'', vključno z BBC, CNN, Al Džaziro, Reutersom in Russio Today.
=== Prazgodovina ===
[[File:Pyu Realm.png|thumb|Mestna država Pju okoli 8. stoletja; Pagan je prikazan za primerjavo, ne kot sodobno mesto Pju]]
Arheološki dokazi kažejo, da je [[homo erectus]] živel na območju današnje Burme že pred 400.000 leti. <ref>{{cite book|last=Bowman|first=John Stewart Bowman|title=Columbia Chronologies of Asian History and Culture|year=2013|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-50004-3|page=476|url=http://books.google.com.mm/books?id=cYoHOqC7Yx4C&source=gbs_navlinks_s}}</ref> Prvi dokaz o [[homo sapiens]]u je iz okoli 11.000 pred našim štetjem, v kamenodobni kulturi imenovani ''Anyathiananyathian'' z odkritji kamnitega orodja v osrednji Burmi. Dokazi o [[neolitik|neolitski]] udomačitvi živali in rastlin ter uporabi poliranega kamnitega orodja, ki segajo med 10.000 in 6.000 pred našim štetjem, so odkrili v obliki [[Jamske poslikave |jamskih poslikav]] v bližini mesta TaungjiTaundži. <ref>{{cite web | last=Cooler | first=Richard M. | title=The Art and Culture of Burma | year=2002 | url = http://www.seasite.niu.edu/burmese/cooler/BurmaArt_TOC.htm | publisher=Northern Illinois University | location=DeKalb |chapter=Ch. 1}}</ref>
 
[[Bronasta doba]] je bila okoli leta 1500 pred našim štetjem, ko so ljudje v regiji namesto [[baker|bakra]] začeli uporabljati [[bron]]; bili so med prvimi ljudmi na svetu, ki so gojili [[riž]], perutnino in prašiče. [[Železna doba]] se je začela okoli 500 pred našim štetjem, ko se je v naseljih na območju, južno od današnjega [[Mandalaj]]a, pojavilo železo. Dokazano je, da so imeli na rižu temelječa naselja, velike vasi in manjša mesta ter so trgovali s svojo okolico, pa tudi s [[Kitajska|Kitajsko]] v obdobju od 500 pred našim štetjem in 200 našega štetja. V železni dobi so na burmansko kulturo vplivali tudi zunanji viri, kot sta [[Indija]] in [[Tajska]], kar je razvidno iz načina pogrebov otrok in njihovih pokopov. To kaže na neko obliko stikov med skupinami v Burmi in drugod, verjetno prek trgovine. <ref>Coupey, A. S. (2008). Infant and child burials in the Samon valley, Myanmar. In Archaeology in Southeast Asia, from Homo Erectus to the living traditions: choice of papers from the 11th International Conference of the European Association of Southeast Asian Archaeologists, 25–29 September 2006, Bougon, France</ref>
Okoli 2. stoletja pred našim štetjem so se v osrednji Burmi pojavile prve znane mestne države. Ob selitvah proti jugu so jih ustanavljali tibetansko-burmansko govoreči Pju, najzgodnejši prebivalci Burme, o katerih so ohranjeni podatki iz današnjega [[Junan]]a. Kultura Pjujev je močno vplivala na trgovino z Indijo, uvoz budizma in tudi druge kulturne, arhitekturne in politične koncepte, ki so trajno vplivali na poznejšo burmansko kulturo in politično organiziranost. <ref>{{cite book | last=Hall | first=D.G.E. | title=Burma | edition=3rd | year=1960 |publisher=Hutchinson University Library| isbn=978-1-4067-3503-1|pages=8–10}}</ref><ref>{{cite book | last=Moore | first=Elizabeth H. | title=Early Landscapes of Myanmar | year=2007 | publisher=River Books | location=Bangkok | isbn=974-9863-31-3|page=236}}</ref>
 
V 9. stoletju je nastalo več mestnih držav: '''Pju''' v osrednjem suhem območju, '''Mon''' ob južni obali in '''ArakaneseArakan''' vzdolž zahodnega primorja. Ravnotežje je bilo porušeno, ko so državo Pju začeli ponavljajoče napadati iz kraljevine Nančao med letoma 750 in 830. V sredini poznega 9. stoletja je ljudstvo Mranma ([[Burmanci]]/Bamar) iz Nančaa ustanovilo majhno naselje Pagan (danes [[Bagan]]). To je bila ena od konkurenčnih mestnih državic do poznega 10. stoletja, v kateri sta se krepili oblast in pomembnost.
 
=== Cesarska Burma ===
[[File:MysticalMraukU.jpg|thumb|Templji pri Mrauk Uju]]
 
Po koncu Paganskega kraljestva sta sledila upad in 250 let politične razdrobljenosti, ki je trajala tudi vdo 16. stoletjustoletja. Priseljenci Šani, ki so prispeli z vdori Mongolov, so kot Burmanci štiri stoletja prej ostali v ozadju. Več konkurenčnih šanskih državic je obvladovalo celotni severozahod do vzhodnega loka okrog doline [[Iravadi]]. Za dolino je bilo preveč spopadov med majhnimi državami do poznega 14. stoletja, ko sta se pojavili dve močni sili, kraljestvo Ava in kraljestvo Hantavadi. Na zahodu je bil politično razdrobljen Arakan pod konkurenčnimi vplivi svojih močnejših sosedov, dokler prvič leta 1437 Kraljevina Mrauk U ni poenotila arakanske obale.
 
Že zgodaj so se pripadniki kraljestva Ava borili za poenotenje (1385-1424), vendar niso nikoli povsem sestavili izgubljene kraljevine. Potem ko je Hantavadi zadržal kraljestvo Ava, se je začela zlata doba. Arakan je ostal močan na svojem ozemlju naslednjih 350 let. V nasprotju s tem je stalno bojevanje kraljestvo Ava močno oslabilo in počasi je od 1481 dalje počasi razpadalo. Leta 1527 je Konfederacija držav Šan osvojila kraljestvo Ava in zavladala zgornji Burmi do leta 1555.
 
Kot Pagansko kraljestvo so bile države Ava, Hantavadi in Šan večnarodne. Kljub vojnam se je kulturno usklajevanje nadaljevalo. To obdobje velja za zlato dobo burmanske kulture. Burmanska literatura je "zrasla v bolj samozavestno, priljubljeno in slogovno raznoliko", pojavila se je druga generacija burmanskega prava, pa tudi zgodnje panburmanske kronike. Hantavadski vladarji so predstavili verske reforme, ki so se nato razširile v druge dele države. V tem obdobju so bili zgrajeni čudoviti templji Mrauk U.
Politična združitev se je vrnila v sredini 16. stoletja zaradi prizadevanj dinastije Taungu (Toungu), nekdanje vazalne države Ava. Taungujev mlad, ambiciozen kralj Tabinšveti je premagal močnejše Hantavadije leta 1541. Njegov naslednik Bajinaung je šel osvojit ogromno območje celinske jugovzhodne Azije, vključno z državami Šan, Lan Na, Manipur, kitajski Šan, Siam, Lan Čang in južni Arakan. Vendar pa je največji imperij v zgodovini jugovzhodne Azije razpadel kmalu po Bajinaungovi smrti leta 1581, popolnoma propadel pa 1599. Siam je zasedel Tenaserim, Lan Na in portugalski plačanci so ustanovili portugalsko posest Siriam (danes Tanljin).
 
Dinastija se je reorganizirala in premagala Portugalce leta 1613 in Siam leta 1614. Obnovljeno je bilo manjše, obvladljivejšebolj obvladljivo kraljestvo, ki je zajemalo Spodnjo in Zgornjo Burmo, državo Šan, Lan Na in zgornji Tenaserim. Obnovljeni kralji dinastije Taungu so ustvarili pravni in politični okvir, katerega osnovne lastnosti so se nadaljevale do 19. stoletja. Krona se je v celoti nadomestila z dednimi poglavarji, pooblaščenimi guvernerji (upravniki) v celotni dolini Iravadija in močno so se zmanjšale dedne pravice šanskih poglavarjev. Njegova trgovinaTrgovina in posvetne upravne reforme so zgradile uspešno gospodarstvo za več kot 80 let. Od leta 1720 dalje se je kraljestvo spopadalo s ponavljajočimi se napadi Manipurijcev v Zgornji Burmi in upori v Lan Naju. Leta 1740 je bilo v Spodnji Burmi ustanovljeno obnovljeno kraljestvo Hantavadi.
 
[[File:Shwedagon pagoda.jpg|thumb|Britanska litografija pagode Švegadon, ki kaže britansko zasedbo med prvo angloangleško-burmansko vojno, 1825]]
Po padcu kraljestva Ava je uporna skupina Alaungpaja iz dinastije Konbaung premagala obnovljeni Hantavadi in leta 1759 so združili vso Burmo (in Manipur), izrinili Francoze in Britance, ki so ponudili roko Hantavadiju. Leta 1770 so dediči Alaungpaje obvladali velik del Laosa (1765), premagali Siam (1767) in porazili štiri vdore iz Kitajske (1765-1769).
 
Od Burme, zaskrbljene zaradi kitajske grožnje, je Siam 1770 izterjal svoja ozemlja in leta 1776 osvojil Lan Na. Burma in Siam sta bila v vojni do leta 1855, toda nastal je zastoj, izmenjava Tenaserima (v Burmo) in Lan Naja (v Siam). Kralj Bodavpaja se je zaradi močne Kitajske in oživljenega Siama na vzhodu obrnil na zahod in osvojil Arakan (1785), Manipur (1814) in Asam (1817. To je bilo drugo največje kraljestvo v burmanski zgodovini, pa tudi z dolgo nejasno mejo z Britansko Indijo.
 
Obsežnost tega kraljestva je bila kratkotrajna. Burma je izgubila Arakan, Manipur, Asam in Tenaserim z Britanci v prvi angloangleško-burmanski vojni (1824-1826). Leta 1852 je Britanija enostavno zasegla Spodnjo Burmo v drugi angloangleško-burmanski vojni. Kralj Mindon je poskušal posodobiti kraljestvo in se leta 1875 komaj izognil priključitvi z državo Karenov. Britanci, vznemirjeni zaradi učvrstitve francoske Indokitajske, so priključili preostali del države v tretji angloangleško-burmanski vojni leta 1885.
 
Kralji Konbaung so obnovili taungujske upravne reforme in dosegli najvišjo raven notranjega nadzora in zunanje širitve. Prvič v zgodovini sta burmanski jezik in kultura prevladovala v celotni dolini Iravadija. Razvoj in rast burmanske literature in gledališča sta se nadaljevala z zelo visoko stopnjo pismenosti odraslih (polovica vseh moških in 5 % žensk). [55] Kljub temu sta bila obseg in uresničevanje reform neenakomerna in na koncu sta se pokazala kot nezadostna za zajezitev britanskega kolonializma.
 
=== Britanska Burma (1824–1948) ===
[[File:IND 004723.jpg|thumb|Britanci so izstrelili mino na cesto MavčiMoči, julij 1944]]
Državo so kolonizirali Britanci po treh angloangleško-burmanskih vojnah (1824-1885). Britanska oblast je prinesla družbene, gospodarske, kulturne in druge spremembe.
 
1. januarja 1886 in s padcem [[Mandalaj]]a je celotna Burma prišla pod britansko oblast. V času kolonializma so prišli mnogi Indijci kot vojaki, javni uslužbenci, gradbeni delavci in trgovci ter skupaj z angloangleško-burmansko skupnostjo obvladovali gospodarsko in civilno življenje v Burmi. Rangun (danes Jangon) je postal prestolnica britanske Burme in pomembno pristanišče med [[Kalkuta|Kalkuto]] in Singapurjem.
 
Burmanska zamera je bila močna in se je kazala v nasilnih izgredih, ki so ohromili Jangon (Rangun) vse tja do leta 1930. Nekaj nezadovoljstva je zaradi nespoštovanja burmanske kulture in tradicije povzročila britanska zavrnitev sezuvanja čevljev, ko so vstopili v pagodo. Budistični menihi so postali vodilni v gibanju za neodvisnost. U Visara, menih aktivist, je umrl v zaporu po 166-dnevni gladovni stavki v protest pravilom, ki so mu prepovedovala, da bi v zaporu nosil budistična oblačila.<ref>{{cite book | first=Heinz | last=Bechert | year=1984 | title=The World of Buddhism-Buddhist Monks and Nuns in Society and Culture | isbn=978-0-87196-982-8 | publisher=Facts on File | location=New York, N.Y.}}</ref>
 
1. aprila 1937 je Burma postala ločena upravna kolonija Velike Britanije in Ba MawMo prvi premier Burme. Ba MawBil je bil brez dlake na jeziku zagovornik burmanske samouprave in je nasprotoval sodelovanju z Veliko Britanijo in sodelovanju Burme v drugi svetovni vojni. Izstopil je iz zakonodajne skupščine in bil prijet zaradi upora. Leta 1940 je pred uradnim vstopom Japonske v drugo svetovno vojno Aung San oblikoval burmansko osvobodilno vojsko na Japonskem.
 
Kot glavno bojišče je bila Burma med drugo svetovno vojno opustošena. Marca 1942, nekaj mesecev po tem, ko so vstopili v vojno, je japonska vojska napredovala v Jangon in uničila britansko upravo. Burmanska izvršna uprava z Ba MawjemMojem na čelu je bila ustanovljena pod Japonci v avgustuavgusta 1942. [[Činditi]] so pod britanskim pokroviteljstvom oblikovali skupine, usposobljene za delovanje globoko v zaledju japonskih linij <ref>{{cite news|author=Bennett, Will |url=http://www.independent.co.uk/news/chindits-remember-their-fallen-comrades-1597019.html |title=Chindits remember their fallen comrades |work=The Independent |date=20 August 1995 |accessdate=20 November 2012 |location=London}}</ref>. Podobno so pod ameriškkimameriškim okriljem delovali Merrillovi roparji in sledili Činditom v burmansko džunglo leta 1943. <ref>{{cite web|url=http://www.loc.gov/vets/stories/cbi-marauders.html |title=China-Burma-India: Merrill's Marauders. Veterans History Project, Library of Congress |publisher=Loc.gov |date=14 November 2012 |accessdate=20 November 2012}}</ref> Konec leta 1944 so zavezniški vojaki sprožili vrsto ofenziv, ki so julija 1945 pripeljale do konca japonske vladavine. Japonci so v Burmi izgubili okoli 150.000 ljudi. <ref>{{cite book |author1=Towle, Philip |author2=Kosuge, Margaret |author3=Kibata, Yōichi |year=2000 |url=https://books.google.com/?id=ktCv32ysz0AC&pg=PA48|title=Japanese prisoners of war |publisher=Continuum International Publishing Group |page=48 |isbn=1-85285-192-9}}</ref>
 
Čeprav so se mnogi Burmanci sprva borili za Japonce kot del burmanske osvobodilne vojske, je veliko Burmancev, predvsem pripadnikov narodnih manjšin, služilo v britanski vojski. Burmanska narodna armada in Arakanska narodna armada sta se borili z Japonci od leta 1942 do 1944 in se leta 1945 priključili zavezniškim silam. Med japonsko zasedbo je umrlo 170.000 do 250.000 civilistov. <ref>Michael Clodfelter. Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures, 1500–2000. 2nd Ed. 2002 ISBN 0-7864-1204-6. p. 556</ref><ref>Werner Gruhl, Imperial Japan's World War Two, 1931–1945 Transaction 2007 ISBN 978-0-7658-0352-8 (Werner Gruhl is former chief of NASA's Cost and Economic Analysis Branch with a lifetime interest in the study of the First and Second World Wars.)</ref>
 
Po drugi svetovni vojni je general Aung San z narodnimi voditelji dosegel ''Sporazum Panglong'', ki je jamčil neodvisnost Burme kot enotne države. Aung Zan WaiVai, Pe KhinKin, Bo Hmu Aung, sir Maung GyiDži, dr. Sein MyaMja Maung, MyomaMjoma U ThanTan KyweČve so bili med pogajalci zgodovinske panglonške konference z vodjo, bamarskim generalom Aung Sanom in drugimi narodnimi voditelji leta 1947. Leta 1947 je Aung San postal namestnik predsednika Izvršnega sveta Burme, prehodne vlade. Toda julija 1947 so politični tekmeci Aung Sana in več sodelavcev umorili. <ref>{{cite book |first=Gustaaf |last=Houtman |year=1999 |title=Mental Culture in Burmese Crisis Politics: Aung San Suu Kyi and the National League for Democracy |isbn=4-87297-748-3 |publisher=Tokyo University of Foreign Studies, Institute for the Study of Languages and Cultures of Asia and Africa |location=Tokyo}}</ref>
 
=== Neodvisnost (1948–1962) ===
[[File:Sao Shwe Thaik and Hubert Elvin Rance.jpg|thumb|Britanski guverner Hubert Elvin Rance in Sao ShweŠve ThaikTaik dvigujeta zastavo na ceremoniji 4. januarja 1948 (dan neodvisnosti Burme)]]
4. januarja 1948 je nastala samostojna republika ''Burmanska zveza'' s Sao ShweŠve ThaikomTaikom kot njenim prvim predsednikom in U Nujem kot prvim predsednikom vlade. Kot večina drugih nekdanjih britanskih kolonij in čezmorskih ozemelj pa Burma ni postala članica [[Skupnost narodov |Commonwealth]]a. Oblikovan je bil dvodomni parlament, sestavljen iz poslanske zbornice in senata narodnosti, večstrankarske volitve so bile leta 1951-1952, 1956 in 1960.
 
Geografsko območje Burme zajema danes območje, kot je bilo določeno v ''Sporazumu Panglong'', in je kombinacija ''Prave Burme'', ki je obsegala Spodnjo in Zgornjo Burmo in obmejna območja, ki so jih Britanci ločili.
 
Leta 1961 je postal [[U Tant]] stalni predstavnik Burme v Združenih narodih in nekdanji sekretar predsednika vlade je bil izvoljen za [[Generalni sekretar OZN|generalnega sekretarja Združenih narodov]]. Na položaju je bil deset let. Ko je bil generalni sekretar, je v ZN delala mlada [[Aung San Su Či]], ki je leta 1991 dobila Nobelovo nagrado za mir.
 
=== Vojaška oblast (1962–2011) ===
2. marca 1962 je general Ne WinVin prevzel nadzor nad Burmo s pomočjo državnega udara in vojske. Od takrat je bila vlada pod neposrednim ali posrednim nadzorom. Med letoma 1962 in 1974 je Burmi vladal revolucionarni svet. Skoraj vsa področja družbe (podjetja, mediji, proizvodnja) so bila nacionalizirana ali pod vladnim nadzorom z burmanskim načinom socializma, ki je bil kombinacija sovjetskega nacionalizma in centralnega planiranja.
 
Nova ustava Socialistične zvezne republike Burma je bila sprejeta leta 1974. Do leta 1988 so imeli enopartijski sistem z generalom in drugimi vojaškimi častniki na oblasti. V tem obdobju je Burma postala ena najrevnejših držav na svetu. <ref name="ruin" ([[Burmanska cesta]])>{{cite news |url=http://www.guardian.co.uk/world/2007/sep/28/burma.uk |title=The Burma road to ruin |work=The Guardian |location=London |first=Mark |last=Tallentire |date=28 September 2007}}</ref>
V naslednjih letih so se ponavljali protesti proti vojaški vladavini, a so bili skoraj vedno nasilno zatrti. 7. julija 1962 so se demonstracije razširile na Rangunsko univerzo, kar je terjalo smrt 15 študentov. Leta 1974 so bili z vojsko nasilno zatrti protivladni protesti na pogrebu U Tanta. Študentski protesti leta 1975, 1976 in 1977 so bili prav tako hitro in nasilno zatrti.
 
Leta 1988 so se, ker so bili ljudje nezadovoljni zaradi slabega gospodarskega upravljanja in političnega zatiranja, začele razširjene prodemokratične demonstracije po vsej državi, znane kot vstaja 8888. Varnostne sile so ubile več tisoč protestnikov, general SawSo Maung je uprizoril državni udar in oblikoval ''Državo za mir in razvojni svet (''State Peace and Development Council'' - SLORC). Leta 1989 je SLORC po razširjenju protestov razglasila vojno stanje. Vojaška vlada je pripravila načrte za volitve Ljudske skupščine 31. maja 1989. SLORC je v letu 1989 spremenila uradno ime države iz angleške "Socialistične zvezne republike Burme" (''Socialist Republic of the Union of Burma'') v "Zvezo Mjanmar".
 
V majuMaja 1990 so prvič v skoraj 30 letih potekale svobodne volitve in Nacionalna liga za demokracijo (NLD), stranka Aung San Su Či, je dobila 392 od skupaj 489 sedežev (tj. 80 % sedežev). Vendar pa jih je vojaška hunta zavrnila in še naprej do leta 1997 je vladala SLORC, nato pa kot Država miru in razvojnega sveta (SPDC) do njene razpustitve marca 2011.
 
[[File:2007 Myanmar protests 7.jpg|thumb|Protesti v Jangonu 2007 (Saffron Revolution) z geslom, ki se glasi ''nenasilje: nacionalna gibanja''. V ozadju je pagoda Švedagon.]]
23. junija 1997 je bila Burma sprejeta v Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN). 27. marca 2006 je vojaška hunta, ki je v novembru 2005 preselila glavno mesto iz Jangona v bližnji Pjinman, uradno imenovala novo glavno mesto NajpjidavNajpjido, kar pomeni "mesto kraljev". <ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4848408.stm |title=Burma's new capital stages parade |publisher=BBC News |date=27 March 2006 |accessdate=24 June 2006 }}</ref>
 
[[File:Cyclone Nargis -Myanmar-3May2008.jpg|thumb|Orkan Nargis v južni Burmi, maja 2008.]]
V avgustu 2007 je povečanje cen dizelskega goriva in bencina povzročilo vrsto protivladnih protestov, ki jih je vlada ostro obravnavala. Protesti so nato postali kampanja civilnega odpora (imenovan tudi [[žafranasta revolucija]]), ki so jo vodili budistični menihi, na stotine jih je kljubovalo hišnim priporom in zagovarjalo demokracijo Aung San Su Či.
 
 
=== Demokratične reforme ===
Cilj burmanskega ustavnega referenduma, ki je bil 10. maja 2008, je bil vzpostavitev "disciplinirane cvetoče demokracije". Spremenjeno je bilo tudi ime države v "Zvezno republiko Mjanmar", splošne volitve so potekale v skladu z novo ustavo leta 2010. Opazovalke volitev 2010 so opisale dogodek kot večinoma miren, vendar pa so bili izraženi očitki o nepravilnostih na voliščih, zato so Združeni narodi (ZN) in številne zahodne države obsodile volitve kot lažne.
 
Vojaško podprta "Unija za solidarnost in razvoj" je razglasila zmago na volitvah leta 2010, češ da je dobila 80 odstotkov glasov. To trditev so izpodbijale številne prodemokratične opozicijske skupine, ki so zatrjevale, da je vojaški režim goljufal.
Od izvolitve 2010 se je vlada lotila vrste reform, da bi se država razvijala v smeri liberalne demokracije, mešanega gospodarstva in sprave. Reforme vključujejo izpustitev voditeljice prodemokracije Aung San Su Či iz hišnega pripora, ustanovitev nacionalne komisije za človekove pravice, dodelitev splošne amnestije za več kot 200 političnih zapornikov, novo delovno zakonodajo, ki bi omogočala sindikate in stavke, sprostitev tiskovne cenzure in ureditev deviznega trga.
 
Vpliv reform je bil viden na številnih področjih, vključno s ponudbo ASEAN-a za sedež Burme leta 2014. Obisk državne sekretarke ZDA [[Hillary Clinton]] v decembru 2011 je spodbudil nadaljnji napredek. To je bil prvi obisk državnega sekretarja v več kot petdesetih letih (Clintonova se je srečala z burmanskim predsednikom in nekdanjim vojaškim poveljnikom TheinTeinom Seinom kot tudi opozicijsko voditeljico Aung San Su Či). Julija 2013 je bilo okoli 100 političnih zapornikov še vedno v zaporu, medtem ko se spopadi med burmansko vojsko in lokalnimi uporniškimi skupinami nadaljujejo.
 
=== Državljanska vojna ===
Na severu gore Hengduan je meja s Kitajsko. Hkakabo Razi, ki je v državi Kačin, je z nadmorsko višino 5881 metrov najvišja točka v Burmi. Mnoge gorske verige, kot so Rakhine Joma, Bago Joma, Šan in Tenaserim prav tako oblikujejo Burmo, in vse ležijo na severu do južno od [[Himalaja|Himalaje]].
 
Gorske verige delijo trije rečni sistemi: reka [[Iravadi]], Salvin (ThanlvinTanlvin) in Sitaung. Iravadi je najdaljša reka v Burmi, dolga skoraj 2170 kilometrov in se izliva v zaliv Martaban. Med gorskimi verigami ležijo rodovitne ravnice. Večina prebivalstva Burme živi v dolini reke Iravadi med planotama Rakhine Joma in Šan.
 
=== Upravne enote ===
|-
| 6
| regija TanintharjiTanintarji
| 3
| 10