Odpre glavni meni

Spremembe

m
Jahreszahl stimmte nicht
Marca 1852 je Fautz prejel čin kapitana linijske ladje in postal eden izmed prvih avstrijskih linijskih kapitanov, ki so poveljevali bojni ladji na parni pogon. Dne 27. decembra 1854 je bil povzdignjen v dedni viteški stan Avstrijskega cesarstva. Temu je leta 1856 sledilo povišanje v čin kontraadmirala. Od avgusta 1856 dalje se je nahajal pod poveljstvom nadvojvode Ferdinanda Maxa, poveljnikom pravkar ustanovljenega Mornariškega urada pri cesarju. V tem obdobju je med leti 1852-1853, 1855 in 1859-1860 bil poveljnik pomorske eskadre, med leti 1858-1860 pa je opravljal tudi dolžnost namestnika nadvojvode Ferdinanda Maxa.<ref name="Bayersburg26"/><ref>''Genealogisches Taschenbuch 1858.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 545 , Višje mornariško poveljstvo (Trst).</ref>
 
Od leta 1860 do leta 1865 je bil Fautz poveljnik celotne avstrijske vojne mornarice. Leta 1864 je prejel čin viceadmirala, nakar je od julija 1865 - po ukinitvi Mornariškega ministrstva - do marca 1868 služil kot vodja Mornariške sekcije pri c. in kr. Vojnem ministrstvu na Dunaju.<ref>''Genealogisches Taschenbuch 1865.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 692 u. 702: Mornariški minister, glej zgoraj ministrski svetnik in zastopnik ministra.</br>''Genealogisches Taschenbuch 1866.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 716: vodja Mornariške sekcije (od dne 1. avgusta 1865 dalje podrejen Vojnemu ministrstvu).</br>''Genealogisches Taschenbuch 1867.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 647: vodja Mornariške sekcije.</br>Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;25.</br>Lawrence Sondhaus: ''The naval policy of Austria-Hungary, 1867–1918. Navalism, industrial development, and the politics of dualism.'' Purdue University Press, West Lafayette, Ind. 1994, ISBN 1-55753-034-3, S.&nbsp;8 in 385.</ref> Njegov naslednik na tem položaju je bil viceadmiral [[Wilhelm von Tegethoff]], s katerim je dostikrat imel nesoglasja in različna mnenja. Leta 1869 je stopil v zaslužen pokoj in se dne 28. avgusta 1869 celo poročil s 15-letno Hermino Müllern von Schönenbeck, s katero je imel sina Gustava Heinricha viteza von Fautza (1878-1922), ki je pozneje postal kapitan korvete v avstro-ogrski vojni mornarici.<ref>Antonio Schmidt-Brentano: ''Die österreichischen Admirale.'' Band I 1808–1895, Bibliotheksverlag, Osnabrück 1997, str. 122–126.</ref>
''Genealogisches Taschenbuch 1866.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 716: vodja Mornariške sekcije (od dne 1. avgusta 1865 dalje podrejen Vojnemu ministrstvu).<br>
''Genealogisches Taschenbuch 1867.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, str. 647: vodja Mornariške sekcije.<br>
Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;25.<br>
Lawrence Sondhaus: ''The naval policy of Austria-Hungary, 1867–1918. Navalism, industrial development, and the politics of dualism.'' Purdue University Press, West Lafayette, Ind. 1994, ISBN 1-55753-034-3, S.&nbsp;8 in 385.</ref> Njegov naslednik na tem položaju je bil viceadmiral [[Wilhelm von Tegethoff]], s katerim je dostikrat imel nesoglasja in različna mnenja. Leta 1869 je stopil v zaslužen pokoj in se dne 28. avgusta 1869 celo poročil s 15-letno Hermino Müllern von Schönenbeck, s katero je imel sina Gustava Heinricha viteza von Fautza (1878-1922), ki je pozneje postal kapitan korvete v avstro-ogrski vojni mornarici.<ref>Antonio Schmidt-Brentano: ''Die österreichischen Admirale.'' Band I 1808–1895, Bibliotheksverlag, Osnabrück 1997, str. 122–126.</ref>
 
==Opombe==
|before= naslov na novo ustanovljen
|after=[[Wilhelm von Tegetthoff]]
|years= julija 1865 - marec 18711868}}
{{end box}}
 
54

urejanj