Grad Čušperk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
JozefD (pogovor | prispevki)
Vrstica 24:
 
== Zgodovina ==
Grad Čušperk so okoli leta 1160 pozidali [[oglejski patriarhi]], ki so ga dali v fevd svobodnim gospodom [[Auerspergi|Auerspergom]]. Grad je v virih omenjen šele leta 1248, ko je po smrti Konrada Turjaškega, zadnjega prestavnika iz svobodnega rodu Turjaških prešel v roke grofov Ortenburških. oziroma Poje smrti [[Konrad Auersperg|Konrada Auersperga]] tega leta je grad in gospoščino dedoval njegov [[tast]], grof [[Herman II. Ortenburški]].
 
Po letu [[1418]] je grad Čušperk z gospostvom z dedovanjem ortenburške dediščine pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], ki so ga imeli v lasti do leta 1456, ko je rod izumrl. Leta 1433 so se Celjani in avstrijski vojvode [[Habsburžani]] sprli zaradi meja. Te so šle prav mimo Čušperka. Spor je bil razrešen v poravnalni listini, napisani tega leta. Po letu 1456 grad preide v deželnoknežjo last.
Vrstica 32:
[[Fran Jaklič]] v zgodovinski povesti »Ljudska osveta« dogajanje postavi v čas [[Slovenski kmečki upor|kmečkega upora leta 1515]], ko podložniki obračunajo z gradom in graščakom Henrikom na gradu Čušperk, ki se je hotel pozabavati z lepo vaščanko Alenčico Rmanovo.
Ob koncu 16. stoletja je Čušperk ponovno prišel v roke Turjaških, ko je bil že pred 1608 njegov zastavni gospod Herbard Turjaški, nato njegov nečak Volf Engelbert Turjaški. V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku.
V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku. Nato se je zamenjalo nekaj lastnikov mdr. grof Barbo in baronica Wernek. Slednja, ki je bila Turjačanka, je gospostvo leta 1692 prodala svojemu bratu Janezu Herbardu grofu Turjaškemu, ki je v Ljubljani opravljal funkcijo kranjskega deželnega upravitelja. Tako so to posest spet dobili Turjačani. Od njih ga je leta 1798 kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[grad Gutnek|gradu Gutnek]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški »zu Zobelsberg«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga 18. decembra leta 1943 požgali [[slovenski partizani]].
 
VVolf 17Engelbert pl. stoletjuTurjaški soje fevdalcigospostvo izgubljalileta na1652 vojaškemprodal področju,Bernardinu zatogrofu soBarbu, seki gradoviga začelileta seliti1677 nanasledi dostopnejšesin kraje.Ernest [[Turjačani]]Gotlib sogrof gradBarbo, naki starempa mestuje opustilibil inporočen sezidalis novega v ČušperkuTurjačanko. Nato seTa jevdova zamenjaloTurjačanka, nekajznova lastnikov mdr. grof Barbo inporočena baronica Wernek. Slednja, ki je bila Turjačanka, je gospostvo leta 16921691 prodala svojemu bratu Janezu Herbardu grofu Turjaškemu, ki je v Ljubljani opravljal funkcijo kranjskega deželnega upravitelja. Tako so to posest spet dobili Turjačani. OdLeta njih1701 gaumrlega grofa Janeza Herbarda je 1712 nasledi njegov drugorojeni sin Andrej Dizma grof Turjaški kot lastnik, po katerem je gospostvo 1727 dedoval mlajši sin Karel grof Turjaški, ki je tu osnoval svojo vejo, ki pa se je ohranila le eno generacijo. Od Turjaških je posest leta 1798, po Karlovi smrti, na dražbi kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[grad Gutnek|gradu Gutnek]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški »zu Zobelsberg«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga 18. decembra leta 1943 požgali [[slovenski partizani]].
 
==Sklici==