Grad Čušperk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 24:
== Zgodovina ==
Grad Čušperk so okoli leta 1160 pozidali [[oglejski patriarhi]], ki so ga dali v fevd svobodnim gospodom [[Auerspergi|Auerspergom]]. Grad je v virih omenjen šele leta 1248, ko je po smrti Konrada Turjaškega, zadnjega prestavnika iz svobodnega rodu Turjaških prešel v roke grofov Ortenburških
Po letu [[1418]] je grad Čušperk z gospostvom z dedovanjem ortenburške dediščine pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], ki so ga imeli v lasti do leta 1456, ko je rod izumrl. Leta 1433 so se Celjani in avstrijski vojvode [[Habsburžani]] sprli zaradi meja. Te so šle prav mimo Čušperka. Spor je bil razrešen v poravnalni listini, napisani tega leta. Po letu 1456 grad preide v deželnoknežjo last.
Vrstica 32:
[[Fran Jaklič]] v zgodovinski povesti »Ljudska osveta« dogajanje postavi v čas [[Slovenski kmečki upor|kmečkega upora leta 1515]], ko podložniki obračunajo z gradom in graščakom Henrikom na gradu Čušperk, ki se je hotel pozabavati z lepo vaščanko Alenčico Rmanovo.
Ob koncu 16. stoletja je Čušperk ponovno prišel v roke Turjaških, ko je bil že pred 1608 njegov zastavni gospod Herbard Turjaški, nato njegov nečak Volf Engelbert Turjaški. V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku.
V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku. Nato se je zamenjalo nekaj lastnikov mdr. grof Barbo in baronica Wernek. Slednja, ki je bila Turjačanka, je gospostvo leta 1692 prodala svojemu bratu Janezu Herbardu grofu Turjaškemu, ki je v Ljubljani opravljal funkcijo kranjskega deželnega upravitelja. Tako so to posest spet dobili Turjačani. Od njih ga je leta 1798 kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[grad Gutnek|gradu Gutnek]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški »zu Zobelsberg«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga 18. decembra leta 1943 požgali [[slovenski partizani]].▼
▲
==Sklici==
|