Grad Čušperk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
JozefD (pogovor | prispevki)
Vrstica 32:
[[Fran Jaklič]] v zgodovinski povesti »Ljudska osveta« dogajanje postavi v čas [[Slovenski kmečki upor|kmečkega upora leta 1515]], ko podložniki obračunajo z gradom in graščakom Henrikom na gradu Čušperk, ki se je hotel pozabavati z lepo vaščanko Alenčico Rmanovo.
V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku. Nato se je zamenjalo nekaj lastnikov mdr. grof Barbo ipronin baronica Wernek. Slednja, ki je bila Turjačanka, je gospostvo leta 1692 prodala svojemu bratu Janezu Herbardu grofu Turjaškemu, ki je v Ljubljani opravljal funkcijo kranjskega deželnega upravitelja. Tako so to posest spet dobili Turjačani. Od njih ga je leta 1798 kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[grad Gutnek|gradu Gutnek]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški »zu Zobelsberg«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga 18. decembra leta 1943 požgali [[slovenski partizani]].
 
==Sklici==