Deoksiribonukleinska kislina: Razlika med redakcijama

 

Enega prvih eksperimentov, ki so utrli pot k razkritju prave narave DNK, je že leta 1928 izvedel [[Frederick Griffith]], ki je odkril t.i. transformirajoči princip. V svojem eksperimentu je Griffith okužil [[hišna miš|miši]] z dvema tipoma bakterije ''[[Diplococcus pneumoniae]]'' (R in S), ki povzroča [[pljučnica|pljučnico]].<ref>{{cite journal | author = Griffith F | title = The significance of pneumococcal types | journal = The Journal of Hygiene (London) | volume = 27 | issue = 2 | pages = 113–59 | date = January 1928 | pmid = 20474956 | pmc = 2167760 | doi = 10.1017/S0022172400031879 }}</ref><ref>{{cite journal | author = Lorenz MG, Wackernagel W | title = Bacterial gene transfer by natural genetic transformation in the environment | journal = Microbiol. Rev. | volume = 58 | issue = 3 | pages = 563–602 | year = 1994 | pmid = 7968924 | pmc = 372978 }}</ref> Pripravil je mešanico živih (R-; nesposobnih povzročiti bolezen) in mrtvih (S-; [[patogen]]ih) bakterij ''D. pneumoniae'' in jih vbrizgal v miši, kar je proti pričakovanju povzročilo smrt večine miši. Še presenetljiveje pa je bilo, da je kri mrtvih miši vsebovala žive bakterije S. Mrtve bakterije S so torej nekako transformirale sicer nepatogene bakterije R v [[virulenca|virulentno]] obliko S. Leta 1944 so [[Oswald Avery]], [[Colin MacLeod]] in [[Maclyn McCarty]] po desetletnih raziskavah sklenili, da je za transformirajoči princip odgovorna molekula DNK, ki je torej tudi nosilka genetske informacije.<ref>{{cite journal | author = Avery OT, Macleod CM, McCarty M | title = Studies on the Chemical Nature of the Substance Inducing Transformation of Pneumococcal Types: Induction of Transformation by a Desoxyribonucleic Acid Fraction Isolated from Pneumococcus Type Iii | journal = J Exp Med | volume = 79 | issue = 2 | pages = 137–158 | year = 1944 | pmid = 19871359 | pmc = 2135445 | doi = 10.1084/jem.79.2.137 }}</ref> To odkritje je bilo tedaj skoraj popolnoma prezrto in do uveljavitve takega razumevanja v znanstveni skupnosti je minilo še skoraj desetletje. Leta 1952 sta [[Alfred Hershey]] in [[Martha Chase]] izvedla eleganten eksperiment z [[bakteriofag]]i, ki je zelo prepričljivo dokazal, da je za transformirajoči princip zares odgovorna DNK.<ref>{{cite journal | author = Hershey AD, Chase M | title = Independent Functions of Viral Protein and Nucleic Acid in Growth of Bacteriophage | journal = J Gen Physiol | volume = 36 | issue = 1 | pages = 39–56 | year = 1952 | pmid = 12981234 | pmc = 2147348 | doi = 10.1085/jgp.36.1.39 }}</ref> Končno pa sta osrednjo vlogo te molekule v biologiji leta 1953 potrdila [[James Watson]] in [[Francis Crick]], ko sta razvozlala njeno strukturo. S tem se je začela sodobna [[molekularna biologija]]. Za svoje delo sta prejela Nobelovo nagrado.

 

== Glej tudi ==