Basileus: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika, etimologija |
antična Grčija |
||
Vrstica 8:
==Etimologija==
Etimologija besede ''basileus'' ni jasna. [[Mikene|Mikenska]] oblika besede je bila ''*gʷasileus'' (linearno B: ''qa-si-re-u''). Pomenila je vrsto dvornega uradnika ali lokalnega poglavarja in ne aktualnega kralja. Hipotetična zgodnejša pragrška oblika bi lahko bila ''*gʷatileus''.<ref>Andrew Sihler (2008). ''New Comparative Grammar of Greek and Latin'', str. 330.</ref> Večina jezikoslovcev domneva, da beseda ni grškega izvora in da so jo v besednjak privzeli bronastodobni Grki iz pred tem obstoječega predgrškega jezikovnega substrata vzhodnega Sredozemlja.<ref>R. S. P. Beekes. ''Etymological Dictionary of Greek''. Brill, 2009, str. 203.</ref> Schindler (1976) se s to trditvijo ne strinja in trdi, da je beseda indoevropska in ne sredozemska sposojenka.
==Antična Grčija==
===Napisi na glinastih tablicah===
Prvi pisni primerek besede ''basileus'' so odkrili na žganih glinastih tablicah med izkopavanji pogorele [[Mikene|mikenske]] palače. Tablice so datirane v obdobje od 15. do 11. stoletja pr. n. št.. Pisane so v linearni pisavi B, katero je leta 1952 dešifriral Michael Ventris in ustreza zelo zgodnji obliki grščine. Beseda ''basileus'' je zapisana kot ''qa-si-re-u'' in pomeni poglavarja, v enem primeru pa vodjo ceha obdelovalcev [[bron]]a.
===Basileus in vanaks v mikenskem obdobju===
Izraz ''basileus'' je primerljiv z izrazom ''vanaks'', ki se je uporabljal zlasti za kralje in je v večini primerov pomenil »visoki kralj« ali »(neomejen) gospodar«. Z razpadom mikenske družbe se je izraz ''vanaks'' opustil, pojavila pa se je množinska oblika naslova ''basileus'' – ''basilei'', ki je pomenila najvišje mogotce v takratni grški družbi. V [[Homer]]jevih delih se izraz ''vanaks'' pojavlja v obliki ''anaks'', večinoma za opis [[Zevs]]a (''ánax andrōn te theōn te'', kralj ljudi in bogov) in zelo redkih monarhov, med katerimi je najbolj opazen [[Agamemnon]]. Kasneje se je izraz ohranil skoraj izključno kot del osebnega imena, na primer ''Anaksagóras'' in ''Pleistoánaks''. V sodobni grščini se uporablja v opisih, na primer ''anáktoron/anáktora'' – anaksov prostor ali anaksov dom, se pravi kraljeva palača. Slednji izraz je enak izrazu ''wa-na-ka-te-ro, wanákteros'' – ki pripada kralju - in se na tablicah v linearni pisavi B nanaša na različne obrtnike, ki so služili kralju, na primer kraljevi predilec ali rezbar slonove kosti, in stvari, ki so pripadale ali so jih ponudili kralju, na primer držaji kopij, pšenica, začimbe, zemljišča in drugo.
Večina grških vodij v Homerjevih delih je opisanih kot ''basileís'' in se običajno prevajajo kot ''kralji''. Bolj natančen prevod bi bil knezi (princi) ali poglavarji, saj bolje odražajo stanje v takratni grški družbi in bolje ustrezajo vlogam, katere jim je pripisal Homer. Agamemnon je kot ''vanaks'', tako kot mnogo drugim, poskušal ukazovati tudi [[Ahil]]u, medtem ko je bil nek drug ''basileus'' voznik njegovega bojnega voza. Agamemnonovih ukazov torej niso izpolnjevali avtomatsko. Pri Homerju se je pričakovalo, da ''vanaks'' vlada drugim ''basileusom'' s konsenzom in ne s prisilo, kar je razvidno iz prizora, v katerem se je Ahil ponosno in besno uprl, ko je dojel, da ga Agamemnon krivično izkorišča.
==Sklici==
| |||