Aleksander (bizantinski cesar): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | name = Aleksander <br> Αλέξανδρος | title = Cesar Bizantinskega cesarstva | image =Slika: Alexandros mosaic...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
življenjepis ...
Vrstica 3:
| title = Cesar Bizantinskega cesarstva
| image =[[Slika: Alexandros mosaic Hagia Sophia.JPG|200px|]]
| caption = <small>Bizantinski mozaik v [[Hagija Sofija|Hagiji Sofiji]] s podobo cesarja Aleksandra; v levi roki drži [[vladarsko jabolko]], v desni pa akakijo, ki simbolizira odkritost in nedolžnost</small>
| reign = [[11. maj]] [[912]] – [[6. junij]] [[913]]
| coronation =
Vrstica 32:
 
Bil je tretji sin cesarja [[Bazilij I. Makedonec|Bazilija I.]] in Evdokije Ingerine. V nasprotju z bratom [[Leon VI. Modri|Leonom VI. Modrim]] njegov oče (Bazilij I. ali [[Mihael III. Pijanec|Mihael III.]]) ni bil sporen, ker je bil rojen več let po Mihaelovi smrti.<ref>Schmitz, Leonhard (1867). ''Alexander''. V William Smith. ''Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology 1''. Boston: Little, Brown and Company. str. 115.</ref>
 
==Življenjepis==
Aleksander je bil že okoli leta 879 kronan za očetovega socesarja.<ref>Ostrogorsky, George (1969). ''History of the Byzantine State''. Rutgers University Press. str. 233. ISBN 0-8135-0599-2.</ref> Po smrti brata [[Leon VI. Modri|Leona VI.]] 11. maja 912 je postal starejši cesar z Leonovim mlajšim sinom [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]] kot socesarjem. Bil je prvi bizantinski cesar, ki se je na kovancih naslavljal z ''[[autokrator]]'' (''αὐτοκράτωρ πιστὸς εὑσεβὴς βασιλεὺς'' [autokrátor pistós eusebís basilèus], ''cesar vere željnega kraljestva'') kot znak konca tridesetletnega socesarjevanja.<ref>Ostrogorsky (1969), str. 261ff.</ref> Po prevzemu oblasti je takoj odslovil vse Leonove svetovalce in izbrance, vključno z admiralom Himerijem, patriarhom Evtimijem in cesarico Zojo Karbonopsino, materjo Konstantina VII., katero je zaprl v samostan.<ref>Ostrogorsky (1969), str. 261.</ref> Patriarhat je ponovno prenesel na Nikolaja Mistika, ki je bil odstavljen s položaja zaradi nasprotovanja Leonovi četrti poroki.
 
Aleksandra je med njegovo kratko vladavino napadla [[Abasidski kalifat|abasidska]] vojska pod poveljstvom Al Muktadirja, sam pa je izzval vojno s [[Simeon I. Bolgarski|Simeonom I. Bolgarskim]], ker je [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarom]] prenehal plačevati letni davek. Umrl je 6. junija 913 zaradi izčrpanosti po tekmi ''[[cikanisterion]]a'', s čimer se je baje izpolnila prerokba, da bo vladal samo trinajst mesecev.
 
==Zapuščina==
Vsi viri so do Aleksandra brez izjeme sovražni. Opisujejo ga kot lenega, razuzdanega in hudobnega človeka. O njem se je celo govorilo, da je nameraval kastrirati mladega Konstantina VII., da bi ga mu onemogočil nasledstvo bizantinskega prestola. Grožnja se ni udejanila, svojemu nasledniku pa je zapustil sovražnega regenta Nikolaja Mistika in začetek dolge vojne proti Bolgariji. Viri ga obtožujejo tudi malikovanja, vključno s poganskim žrtvovanjem zlatemu kipu divjega vepra na konstantinopelskem [[Hipodrom|hipodromu]] v pričakovanju, da bo ozdravil njegovo impotenco.<ref>Runciman S.. A history of the First Bulgarian empire. London, G.Bell & Sons, 1930, str. 155.</ref>
 
==Glej tudi==
Vrstica 39 ⟶ 47:
{{sklici|1}}
 
==Viri==
{{bio-stub}}
* ''The Oxford Dictionary of Byzantium''. Oxford University Press. 1991.
* John Julius Norwich (1993). ''Byzantium, The Apogee''. Penguin Books. ISBN 0140114483.
 
 
[[Kategorija:Bizantinski cesarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 870]]