Zakon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 3:
'''Zákon''' je [[splošni pravni akt|splošni]] [[pravni akt]] z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena [[ustava]], kot najvišji splošni pravni akt).
Civilizacijski dosežek zakona je prenos pristojnosti za odločanje o družbeno najpomembnejših zadevah s samovoljnega [[vladar]]ja na ''od ljudstva izvoljeno predstavniško telo (parlament)''. To je bilo prvič doseženo v [[Anglija|Angliji]] z [[listina|listino]] [[Magna Carta Libertatum|Magno Carto Libertatum]] in je dandanes del t.i. zahodnega standarda [[demokracija|demokracije]]. Predstavniško telo ljudstva in tako predstavljanje in izražanje volje suverena države tako sklepa bistvena splošna pravila, ki veljajo za vse označene z zakonom.
Zakon je ključni akt države, saj ponudi pravila delovanja iste države za njene državljane s proračunskimi, gospodarskimi, socialnimi in upravnimi dimenzijami.
== Opis ==
Zakon ima tridelno sestavo:
* Uvod: tu so zapisane splošne odločbe, ki okvirno določajo vsebino in cilje pravnega akta.
* Jedro: nadroben opis, določanje pogojev in razmerij, kazenske določbe, prekrškovne določbe.
* Končni del: vsebuje prehodne in končne določbe.
Zakon je členjen na poglavja, oddelke, člene in odstavke. Členi so za večjo preglednost oštevilčeni. Pravila, ki urejajo pisanje zakonodaje in drugih pravilnikov, se imenujejo nomotehnika. Pri pisanju zakona se stremi k učinkoviti rabi jezika in notranji logiki pravnega akta.
Zakoni morajo biti objavljeni v glasilu, Uradnem listu, na voljo pa so tudi na spletu, označeni pa so tudi z registrom v okrajšano ime. Med sprejemanjem zakona je zakon v obliki zakonskega predloga prav tako objavljen in predan v obravnavo državnim poslancem, kjer je lahko deležen mnogih sprememb. Zakonodajni postopek se razlikuje glede na poslovnik zakonodajalnega telesa. Za večino zakonov velja, da jih predlaga vlada, predlog pa je predhodno podprt z različnih strani državne uprave, a to ni obvezno. Med zakonodajalnim procesom zakon pride pod preučitev poslanskih komisij, sestavljenih za specializirane resorje in sestavljenih po ključu razmerij v samem predstavniškem telesu, pri tem pa naj bi se upoštevalo znanja poslancev.
== Zakoni v Sloveniji ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] ga sprejme [[Državni zbor Republike Slovenije]], razglasi pa [[predsednik Slovenije|predsednik republike]]; objavljen je v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu Republike Slovenije]].
Zakoni se sprejmejo praviloma z običajno večino prisotnih poslancev Državnega zbora. Zakon ali ustava lahko zahteva za spremembe določenih tematik zahtevnejše pogoje sprejemanja zakonodaje. Sama ustava določa razmerja med vejami oblastmi, zakonodajalna funkcija pa je zavarovana predvsem z pomembnostjo zakonov za druge veje oblasti. Nekatera področja delovanja ne morejo biti predmet urejanja brez predhodne zakonodaje. Takšni zakoni so zakon o volitvah, zakon o vladi, zakon o lokalni samoupravi, zakon o javni upravi, zakon o sodiščih, pravni, kazenskih, pravdnih in upravnih postopkih, obvezno pa morajo vse kazenske določbe biti določene z zakonom, da jih lahko uporabljajo druge veje oblasti. Kazenske določbe so lahko prisotne po vseh vrstah zakonodaje, a niso veljavne brez zakonodajalnega postopka zaradi določb same ustave. Tako
Po
Zakon je najbolj splošen pravni akt države in ureja vse bistvene odnose v sami državi. Po sami naravi urejanja je zakon tudi najbolj abstrakten pravni akt države pri urejanju istih razmerij. Vsi zakoni morajo biti usklajeni z določbami ustave, zato so podrejeni tudi ustavni reviziji Ustavnega sodišča. Zaradi teh revizij in ustavne ureditve je zakon podrejen tudi ratificiranim mednarodnim pogodbam, ki jih je podpisala republika Slovenija.
Zaradi različnih načinov sprejemanja različnih zakonov je med zakoni določena hierarhija, ki pa je izključno politične narave. Obstajajo zakonske spremembe, ki zahtevajo večjo usklajenost predstavniškega telesa, zakonske spremembe, ki zahtevajo prisotnost večjega dela predstavniškega telesa in zakonske spremembe, ki zahtevajo le navadno večino prisotnih poslancev. Vsi ti pravni akti se še vedno imenujejo zakon in imajo enako moč.
▲Po Slovenski ustavi je zakon po sprejetju predložen tudi Državnemu svetu, vrsta organov pa lahko razpiše zakonodajni referendum, ki iniciira, nasprotuje ali preoblikuje predmet zakonskih pravil.
== Glej tudi ==
| |||