Mjanmar: Razlika med redakcijama

odstranjenih 5 zlogov ,  pred 4 leti
m
=== Cesarska Burma ===
[[File:Bagan, Burma.jpg|thumb|Pagode in templji v današnjem Baganu (Pagan), glavno mesto kraljestva Pagan]]
Pagan je postopoma rasel, povezal okoliške države, dokler ni v 1050-1060-tih AnavrahtaAnavrata ustanovil Paganski imperij, prvo poenotenje doline reke Iravadi in njenega obrobja. V 12. in 13. stoletju sta bila Paganski in KhmerskiKmerski imperij dve glavni sili na celinski jugovzhodni Aziji. Burmanski jezik in kultura sta postopoma prevladala v zgornji dolini Iravadija, v poznem 12. stoletju pa so zamrlezamrli normejeziki Pjupju, Monmonščina in Palipali. <ref name=mha-63-65>{{cite book | last=Htin Aung | first=Maung | title=A History of Burma | publisher=Cambridge University Press | location=New York and London | year=1967|pages=63–65}}</ref>
 
[[Teravadski budizem]] se je počasi začel širiti po vaseh, čeprav so tantričnetantrizem, mahajanskemahajanski budizem, brahmanskebrahmanizem in animistične prakseanimizem ostaleostali močno zakoreninjenezakoreninjeni. Vladarji Pagana in bogataši so zgradili več kot 10.000 budističnih templjev samo v osrednjem Paganu. PonavljajočePonavljajoči mongolskemongolski invazijevdori (1277-1301) so zrušilezrušili štiri stoletja staro kraljestvo leta 1287.
[[File:MysticalMraukU.jpg|thumb|Templji pri Mrauk Uju]]
 
Po koncu Paganskega kraljestva sta sledila upad in 250 let politične razdrobljenosti, ki je trajala tudi v 16. stoletju. Priseljenci Šani, ki so prispeli z vdori Mongolov, so kot Burmanci štiri stoletja prej ostali v ozadju. Več konkurenčnih šanskih državic je obvladovalo celotni severozahod do vzhodnega loka okrog doline [[Iravadi]]. Za dolino je bilo preveč spopadov med majhnimi državami do poznega 14. stoletja, ko sta se pojavili dve močni sili, kraljestvo Ava in kraljestvo HanthavadiHantavadi. Na zahodu je bil politično razdrobljen Arakan pod konkurenčnimi vplivi svojih močnejših sosedov, dokler prvič leta 1437 Kraljevina Mrauk U ni poenotila arakanske obale.
 
Že zgodaj so se pripadniki kraljestva Ava borili za poenotenje (1385-1424), vendar niso nikoli povsem sestavili izgubljenegaizgubljene imperijakraljevine. Potem ko je HanthavadiHantavadi zadržal kraljestvo Ava, se je začela zlata doba. Arakan je postalostal močan na svojem ozemlju naslednjih 350 let. V nasprotju s tem je stalno bojevanje kraljestvo Ava močno oslabilo in počasi je od 1481 dalje razpadalo. Leta 1527 je Konfederacija držav Šan osvojila kraljestvo Ava in zavladala zgornji Burmi do leta 1555.
 
Kot Pagansko kraljestvo so bile države Ava, HanthavadiHantavadi in Šan večnarodne. Kljub vojnam se je kulturno usklajevanje nadaljevalo. To obdobje velja za zlato dobo burmanske kulture. Burmanska literatura je "zrasla v bolj samozavestno, priljubljeno in slogovno raznoliko", pojavila se je druga generacija burmanskega prava, pa tudi zgodnje panburmanske kronike. HanthavadskiHantavadski vladarji so predstavili verske reforme, ki so se nato razširile v druge dele države. V tem obdobju so bili zgrajeni čudoviti templji Mrauk U.
 
[[File:Map of Taungoo Empire (1580).png|thumb|Imperij Bajinaung leta 1580]]
Politična združitev se je vrnila v sredini 16. stoletja zaradi prizadevanj dinastije TounguTaungu (TaunguToungu), nekdanje vazalne države Ava. ToungujevTaungujev mlad, ambiciozen kralj TabinshvehtiTabinšveti je premagal močnejše HanthavadijeHantavadije leta 1541. Njegov naslednik Bajinaung je šel osvojit ogromno območje celinske jugovzhodne Azije, vključno z državami Šan, Lan Na, Manipur, kitajski Šan, Siam, Lan Čang in južni Arakan. Vendar pa je največji imperij v zgodovini jugovzhodne Azije razpadel kmalu po Bajinaungovi smrti leta 1581, popolnoma propadel pa 1599. Siam je zasedel Tenaserim, Lan Na in portugalski plačanci so ustanovili portugalsko posest Siriam (danes ThanljinTanljin).
 
Dinastija se je reorganizirala in premagala Portugalce leta 1613 in Siam leta 1614. Obnovljeno je bilo manjše, obvladljivejše kraljestvo, ki je zajemalo Spodnjo in Zgornjo Burmo, državo Šan, Lan Na in zgornji Tenaserim. Obnovljeni kralji dinastije TounguTaungu so ustvarili pravni in politični okvir, katerega osnovne lastnosti so se nadaljevale do 19. stoletja. Krona se je v celoti nadomestinadomestila z dednimi poglavarji, pooblaščenimi guvernerji (upravniki) v celotni dolini Iravadija in močno so se zmanjšajozmanjšale dedne pravice poglavarjevšanskih Šanpoglavarjev. Njegova trgovina in posvetne upravne reforme so zgradile uspešno gospodarstvo za več kot 80 let. Od leta 1720 dalje se je kraljestvo spopadalo s ponavljajočimi napadi ManipurijevManipurijcev v Zgornji Burmi in tečnimi upori v Lan Naju. Leta 1740 je bilo v Spodnji Burmi ustanovljeno obnovljeno kraljestvo HanthavadiHantavadi.
 
[[File:Shwedagon pagoda.jpg|thumb|Britanska litografija pagode Švegadon, ki kaže britansko zasedbo med prvo anglo-burmansko vojno, 1825]]
Po padcu kraljestva Ava je uporna skupina Alaungpaja iz dinastije Konbaung premagala obnovljeni HanthavadiHantavadi in leta 1759 so združili vso Burmo (in Manipur), izrinili Francoze in Britance, ki so ponudili roko HanthavadijuHantavadiju. Leta 1770 so dediči Alaungpaje obvladali velik del Laosa (1765), premagali Siam (1767) in porazili štiri invazijevdore iz Kitajske (1765-1769).
 
Od Burme, zaskrbljene zaradi kitajske grožnje, je Siam 1770 izterjal svoja ozemlja in leta 1776 odšel osvojitosvojil Lan Na. Burma in Siam sta bila v vojni do leta 1855, toda nastal je zastoj, izmenjava Tenaserima (v Burmo) in Lan Naja (v Siam). Kralj Bodavpaja se je zaradi močne Kitajske in oživljenega Siama na vzhodu obrnil na zahod in osvojil Arakan (1785), Manipur (1814) in Asam (1817. To je bilbilo drugidrugo največjinajvečje imperijkraljestvo v burmanski zgodovini, pa tudi z dolgo nejasno mejo z Britansko Indijo.
 
Obsežnost tega imperijakraljestva je bila kratkotrajna. Burma je izgubila Arakan, Manipur, Asam in Tenaserim z Britanci v prvi anglo-burmanski vojni (1824-1826). Leta 1852 je Britanija enostavno zasegla Spodnjo Burmo v drugi anglo-burmanski vojni. Kralj Mindon je poskušal posodobiti kraljestvo in se leta 1875 komaj izognil priključitvi z državo KareniKarenov. Britanci, vznemirjeni zaradi učvrstitve francoske Indokitajske, so priključili preostali del države v tretji anglo-burmanski vojni leta 1885.
 
Kralji Konbaung so obnovili toungujsketaungujske upravne reforme in dosegli najvišjo raven notranjega nadzora in zunanje širitve. Prvič v zgodovini sta burmanski jezik in kultura prevladovala v celotni dolini Iravadija. Razvoj in rast burmanske literature in gledališča sta se nadaljevala z zelo visoko stopnjo pismenosti odraslih (polovica vseh moških in 5 % žensk). [55] Kljub temu sta bila obseg in uresničevanje reform neenakomerna in na koncu sta se pokazala kot nezadostna za zajezitev britanskega kolonializma.
 
=== Britanska Burma (1824–1948) ===