Logatec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Ata Polde (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Milicevic01
Vrstica 19:
 
== Zgodovina ==
Zgodovina Logatca sega v prazgodovinski čas katero danes. Nekaj najdenih artefaktov pod Tičnico in na Pustem polju priča o tem, da je bila logaška kotlina poseljena že v obeh kamenih dobah. V bronasto dobo morda sodi gradišče na Velikih Bukvah nad Taborom, zlasti pa leta 2006 odkrito poselitveno območje na Zapolju, kjer je zdaj IOC Logatec. V neki vrtači je bila namreč izkopana bronastodobna keramika, ki jo je mogoče primerjati s tisto, ki so jo našli v nekaterih koliščih na severnem robu Ljubljanskega barja (Verd in Bistra). V železni dobi so že omenjeno gradišče na Velikih bukvah poselili [[Kelti]] (morda Tavriski ali Karni), ki so se pod [[starorimska civilizacija|rimsko]] vladavino verjetno romanizirali in se, kot so pokazala arheološka izkopavanja, preselili v naselje pod hribom. Železnodobno gradišče je tudi na hribu Brst ob cesti proti Lazam. Kot dokazujejo stari rimski zemljevidi, je bila v [[Antika|antiki]] ob cesti iz [[Oglej]]a čez [[Hrušica (planota)|Hrušico]] (''Ad pirum'') proti [[Emona|Emoni]] rimska poštna postaja '' Mansio Longatico''. Arheolog Marko Frelih domneva, da gre za zgradbo, katere temelji so bili odkopani na območju današnjega igrišča pod Narodnim domom. Tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] je tu potekala najvažnejša povezava med slovenskimi in italijanskimi deželami. Ob zahodni [[meja|meji]] '' Logaškega ''
je potekala še [[1265]] prvotna meja med [[Furlanija|Furlanijo]] in ''Prakranjsko''. Upravni sedež je bil v t.i. uradni hiši, predhodnici [[renesansa|renesančnega]] [[grad]]u iz okoli leta 1600. Dvorec je bil sedež logaškega gospostva, nato so v njem do leta [[1848]] bivali [[Windischgraetzi]].
 
V zgodovinskih virih so v 13. in 14.stoletju omenjeni logaški vitezi (leta 1307 Arnold von Logatsch), zato je J. V. Valvasor domneval, da je grad Logatec - Loitsch stal na holmcu Tabor nad Gorenjim Logatcem. Grajsko stavbo (dvorec je omenjen leta 1590 kot schloss Logitsch) je ob cesti sredi naselja sezidal že pred letom 1580 idrijski upravnik Urban Ainkhürn, graščak na Ljubeku in Hošperku, današnjo podobo dvonadstropnega dvorca pravokotnega tlorisa z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom, pa mu je v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg.
 
Deželni knez je gospostvo in grad leta 1606 zastavil Adamu pl. Mosconu, nato je bil lastnik Ehrenreich Lamberg, od leta 1620 naprej pa Eggenbergi. Knez Janez Sigfried Eggenberg je 10. januarja leta 1717 grad prodal grofu Janezu Gašperju Cobenzlu. Njegov sin Janez Karel grof Cobenzl je gospostvo dvakrat, leta 1747 in 1760, zastavil svoji ženi Mariji Tereziji, rojeni grofici Palf, za 100.000 goldinarjev. Janez Karel grof Cobenzl je umrl skrajno zadolžen leta 1770 kot avstrijski poslanik na Nizozemskem. Njegov sin Ludvik je 13. januarja 1779 poravnal njegov dolg v znesku 36.000 srebrnih brabantskih goldinarjev, nakar so mu očetovi upniki odstopili svoje pravice do gospostev Logatec in Jama pri Postojni. Po njegovi smrti 22. februarja 1809 je gospostvo podedoval njegov sin Filip. Ko je Filip grof Cobenzl leta 1810 umrl, je gospostvo pripadlo njegovemu dediču Mihaelu Coroniniju-Cronbergu, ki ga je 11. oktobra izročil svoji ženi Zofiji, rojeni grofici Fagan, 6. februarja 1826 je Zofija gospostvo vrnila svojemu možu pod pogojem, da prevzame vse dolgove. Zaradi prezadolženosti je bilo gospostvo prodano na dražbi; kupila ga je Zofija in ga 1846 leta prodala [[Windischgraetzi|Weriandu knezu Windischgrätzu]], ki ga je na prelomu stoletja odstopil za državne urade. Po vojni je bil nacionaliziran, v njem pa so bili še nekaj let nazaj prostori vzgojnega zavoda za mladino.
===Farne spominske plošče v župniji Dolnji Logatec===
V župniji Dolnji Logatec so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Jakovica pri Lazah, Dolnji Logatec), ki so padli kot žrtve revolucionarnega nasilja v letih 1943-1945. Skupno je na ploščah 81 imen<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref>.