Ivan III. Vasiljevič: Razlika med redakcijama

[[Kazanski kanat|Kazanski kan]] Ahmed bin Küchük, ki se je imel za vodjo razpadajoče Zlate horde, je leta 1472 prvič poskušal z vojsko od Ivana iztirjati davek, a je odnehal, ko ga je na reki [[Oka, Rusija|Oki]] pričakala dobro razporejena ruska vojska. Potem se je povezal s poljsko-litvanskim kraljem [[KazimrKazimir IV. Andrej|Kazimirjem IV. Andrejem]] in leta 1480 poskusil znova. Med tem je Ivan sklenil zavezništvo z Mengli Girayem. Ahmed je jeseni 1480 prodrl z veliko vojsko, 150.000 možmi in s topovi, do Oke in [[Ugra|Ugre]], kjer ga je spet pričakovala velika Ivanova vojska. Med tem ko je čakal, da se mu s svojo vojsko priključi poljski kralj, pa je Mengli Giray napadel [[Kijev]] in onemogočil Kazimirju, da bi šel na pomoč svojemu zavezniku. Tako tudi to pot ni prišlo do spopada glavnin obeh vojska. Decembra so se Mongoli umaknili. Odtlej Ivan ni več čutil mongolskega pritiska; v diplomatskih stikih se je začel vesti kot samostojen vladar - samodržec. Spopadi med Poljsko-Litvo, Zlato hordo in Krimskim kanatom pa so se nadaljevali. Leta 1487 je Kazanski kanat prišel v odvisnost od Moskve.

Leta 1492 je umrl poljski kralj Kazimir IV.; zveza med Poljsko in Litvo je začasno razpadla. V Litvi ga je nasledil njegov mlajši sin, Aleksander. Ivan III. je ob tej priložnosti zasedel nekaj ozemlja ob zgornji Oki in Ugri ter okrog [[Vjazma|Vjazme]] in dal svojo hčerko Heleno Aleksandru za ženo. Ni pa hotel z zetom v boj proti svojemu zavezniku Mengli Girayu. Aleksander se je z Mengli Girayem spopadel sam in doživel v Moldaviji hud poraz.