|
V dijaških letih je začel Pesmi je objavljal v časopisu [[Zgodnja Danica|Zgodnja Danica]], nato v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] ter v [[Janez Bleiweis|Bleiweisovih]] [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]. V [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] je leta 1857 objavil svojo prvo pesem, V spomin nove farne cerkve v Boštanju.
S sošolci je sodeloval ter uredil brošuro Venec, ki je bila posvečena odhodu [[ravnatelj|ravnatelja]] [[gimnazija|gimnazije]] [[Jan Nečasek|Jana Nečáska]] v [[Praga|Prago]]. ZbralV brošuri je zbral poslovilne in slavilne pesmi dijakov, njegovi sta uvodna in zaključna pesem, [[sonet|sonet]] Domovina, [[pripovedna pesem|pripovedni pesmi]] Zvon sile in Zlata Praga in bela Ljubljana ter njegov govor [[ravnatelj|ravnatelju]], deloma v [[vezana beseda|vezani besedi]].
S pesmimi je obujal spomine na umrle prijatelje. V [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] je objavil pesem ob smrti [[Anton Globočnik|Antona Globočnika]] (pesem se zgleduje na [[France Prešeren|Prešernovo]] [[elegija|elegijo]] [[V spomin Andreja Smoleta|V spomin Andreja Smoleta]]), [[Anton Alojzij Wolf|Antona Alojzija Wolfa]] ter [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] pa pesem v spomin dijaku in pesniku [[Leon Engelman|Leonu Engelmanu - Nožarju]] ter [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]]. [[Škof|Škofu]] [[Jernej Vidmar|Jerneju Vidmarju]] je posvetil pesem ob slovesnem prevzemu [[ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]] (1860), v slovo ob odhodu v [[Zagreb|Zagreb]] pa je pesem namenil [[profesor|profesorju]] [[Ivan Macun|Ivanu Macunu]]. Pesmi je posvečal tudi družini. V spomin očetu je leta 1863 v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] objavil elegijo Na očetovem grobu, leta 1869 je v [[besednik|Besedniku]] posvetil pesem sestri ob poroki.
V spomin očetu je leta 1863 v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] objavil elegijo Na očetovem grobu, leta 1869 je v [[besednik|Besedniku]] posvetil pesem sestri ob poroki. Velik del pesmi, predvsem [[ljubezenska pesem|ljubezenskih]], se je izgubil. [[Erotika|Erotično]] čustvo je prikrival z [[alegorija|alegorijo]] (npr. Rožici). Svoji ženi je namenil nemško [[ljubezenska pesem|ljubezensko pesem]] Gute Nacht.
Izdal je tri dve[[pesniška zbirka|pesniške zbirkezbirki]].
Že vV času študija, leta 1863, je v izdal prvo pesniško zbirko, [[Slovanska blagovestnika Ciril in Metod|Slovanska blagovestnika Ciril in Metod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOORF76O]. Zbirka vsebuje zgodbe in [[povest|povesti]] v devetih spevih.
Leta 1863 je izdal drugoepsko pesniško zbirkopesnitev [[Abuna Soliman|Abuna Soliman]], ki je najbolj znano Umekovo delo. Pesniška zbirka jeJe slavospev v čast slovenskemu [[misijonar|misijonarju]] [[Ignacij Knoblehar|Ignaciju Knobleharju]], ki je deloval v [[Sudan|Sudanu]]. MedUčenci, Afrikancisudanski ječrnci, imelso mu nadeli častno ime/vzdevek Abuna Soliman, ki so mu ga nadeli njegovi učenci – sudanski črnci. [[Epska pesnitev|Epska pesnitev]]Gre obsegaza 200 strani dolg slavospev v desetih spevih, pripoveduje pa o njegovem življenju. Pesnitevpreveden je prevedena v jezik črncev. Za slavospev je Umek dobil nagrado uredništva [[Zgodnja Danica|Zgodnje Danice]].
Leta 1865 je bila izdana njegova tretjaDrugo [[pesniška zbirka|pesniškapesniško zbirkazbirko]] [[Pesmi|Pesmi]] (1865) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DAXDOED], ki mu jo je izdal [[Anton Janežič|Janežič]] v zbirki [[Cvetje iz domačih in tujih logov|Cvetje iz domačih in tujih logov]]. Izdana je bila v [[založba|založbi]] [[Slovenski glasnik|Slovenskega glasnika]],. vsebuje pesmiVsebuje že objavljene vpesmi, [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] in [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] in od drugod, nekaj pa je dodal novih. Teme pesmi so predvsem narava, bog in domovina, naklonjenNaklonjen je stalnim oblikam, zlasti [[sonet|sonetu]]. Po zgledu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[sonet|soneta]] [[Akrostih (pesem)|Primicovi Juliji]], je Umek napisal pesem Pozdrav zvezdi na morju z [[akrostih|akrostihom]] Ave Maris Stella (Mariji – morski zvezdi). Sonet Domovina poimenuje 'dva sonetna venca v enem'. V [[pripovedna pesem|pripovednih pesmih]] je najbolj pogosta [[nibelunška kitica|nibelunška kitica]].
V njegovi [[zapuščina|zapuščini]] je ostal ohranjen načrt za večjo [[pesnitev|pesnitev]], slavospev o [[krščanstvo|krščanstvu]], Sijonska slava. Objavil je tudi V[[parodija|parodijoparodiji]] Pesem starega Slovenca, v kateri se je posmehoval tedanjim [[narod|narodnim]] in [[kultura|kulturnim]] razmeram. Nekaj njegovih pesmi je [[glasba|uglasbenih]], med njimi svoj čas že skoraj [[ljudska glasba|ponarodela]] Mornarska, ki jo je uglasbil [[skladatelj|skladatelj]] dr. [[Gustav Ipavec|Gustav Ipavec]].
'''Pisatelj'''
UmekPoučne je pisal tudi poučno [[proza|prozo]]. Zgodbezgodbe in [[povest|povesti]] je objavljal v [[literarni zbornik|literarnem zborniku]] [[Nanos|Nanos]], [[Koledar Mohorjeve družbe|Koledarju Mohorjeve družbe]], [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] ter [[Slovenske večernice|Slovenskih večernicah]] (Osrečena pravičnost). V [[rokopis|rokopisu]] seObjavljen je ohranil njegov slovenski [[prevod|prevod]] [[povest|povesti]] Pavel in Virginija, avtorja [[Jacques-Henri Bernardin de Saint-Pierre|Jacquesa-Henrija Bernardina de Saint-Pierra]]. Celotno njegovo delo pa kaže vpliv [[duhovnik|duhovnika]] [[Luka Jeran|Luka Jerana]] in [[Anton Janežič|Antona Janežiča]].
V [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] je leta 1862 objavil [[potopis|potopis]] Potovanje za Savo po vzorcu klasičnega [[potopis|potopisa]] [[Fran Levstik|Frana LevstikaLevstikovega]] [[Popotovanje od Litije do Čateža|PopotovanjePopotovanja od Litije do Čateža]]. V potopisu v domačem slogu opisuje svojoOpisuje hojo viz [[Ljubljana|Ljubljane]] na [[Vače|Vače]] in v [[savska dolina|savsko dolino]], vožnjo z [[železnica|železnico]] od [[Sava|Save]] do [[Zidani most|Zidanega mostu]] in nato hojo za [[Sava|Savo]] od [[Radeče|Radeč]] v [[Boštanj|Boštanj]] in [[Šent JanžŠentJanž|Šent Janž]]. VObjavil potopisuje omenjaveč znamenitekulturnopolitičnih osebe[[spis|spisov]] tehv krajev.[[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]].
Poleg [[leposlovje|leposlovja]] je Umek objavil več kulturnopolitičnih [[spis|spisov]] v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]].
'''Urednik'''
UmekLeta 1869 je leta 1869 prevzel uredništvo [[Anton Janežič|Janežičevega]] [[Besednik|Besednika]]. Prizadeval si je, da bi revijo čim dlje ohranil, vendar ob [[Josip Stritar|Stritarjevem]] [[Zvon|Zvonu]] ni mogel pritegniti pomembnejših [[pisatelj|pisateljev]]. Ostal mu je zvest le [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič]], drugi so bili nepomembni začetniki. Umek je pisal rubriki Ogled po svetu in Razne novice, poročila o [[Avstrija|avstrijski]] [[politika|politiki]] naj bi mu pisal [[Andrej Einspieler|Andrej Einspieler]]. Pisal je o potrebi farnih [[čitalnica|čitalnicahčitalnic]], in [[katolištvo|katoliških]] [[politika|političnih]] [[društvo|društev]]. V rubrikah Odprto pismo in Dopisovalnica je svojim sodelavcem pisalrazlagal, da je literarna revija [[Besednik|Besednik]] predvsem za ljudsko izobraževanje.
== Kulturno umetniško društvo Anton Umek - Okiški ==
| 