Anton Umek (pesnik): Razlika med redakcijama

'''Anton Umek - Okiški''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[profesor]] in [[urednik]] * [[12. junij]] [[1838]], [[Vrh pri Boštanju]], † [[15. julij]] [[1871]], [[Trušnje]] pri [[Velikovec|Velikovcu]].

Anton Umek - Okiški se je rodil na [[Okič|Okiču]] pri [[Boštanj|Boštanju]] [[gruntar|polgruntarju]] Janezu in Jeri (rojeni Železnik)., Vv družini je bilo pet otrok, poleg Antona še trije bratje in sestra Micka. Osnovno šolo je obiskoval v [[Boštanj|Boštanju]], v [[Ljubljana|Ljubljani]] v letih 1853–1854 obiskoval 3 razrede normalke. Ob podpori domačega župnika Ignaca Kutnarja in vodje ljubljanske normalke [[Jože Šlaker|Jožefa Šlakerja]] se je šolal v [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in leta 1862 maturiral z odliko. V [[gimnazija|gimnaziji]] je razmišljal med študijem [[modroslovjefilozofija|modroslovjafilozofije]] ali [[bogoslovjeteologija|bogoslovjateologije]], saj ga je pobožna mati vzgajala v verskem duhu. Odločil se je za študij [[klasična filologija|klasične filologije]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] (1862–1866), denarno ga je podpiral boštanjski vitez [[Ludvik Gutmannsthal Benvenuti|Ludvik Gutmannsthal Benvenuti]]. Po zaključku študija, leta 1866, je bil [[profesor pripravnik|profesor pripravnik]] na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Šentpavel na Koroškem|Šentpavlu na Koroškem]]. Istega leta je na povabilo [[Anton Janežič|Antona Janežiča]] pričel s poučevanjem slovenskega jezika na državni [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Celovec|Celovcu]]. [[Anton Janežič|Janežiču]] je pomagal pri izdaji njegovih knjig, v bolezni pa priin urejanju literarne revije [[Slovenski glasnik|Slovenski glasnik]]. Od leta 1865 naprej mu je pomagal urejati novo literarno revijo [[Besednik|Besednik]], nato pa je bil od leta 1869 do smrti njegov samostojni [[urednik|urednik]].

V času službovanja v [[Celovec|Celovcu]] je spoznalse mladoporočil s Franzisko Rabitsch, s katero se je poročil in imel z njo hčerko Bertho, ki je bila ob njegovi smrti stara manj kot eno leto. Franziska se je po njegovi smrti ponovno poročila in imela hčerko.

Umek je umrl leta 1871 za [[kronična obstruktivna pljučna bolezen|pljučno boleznijo]] v vasi [[Trušnje|Trušnje]] nad [[Velikovec|Velikovcem]], star 33 let, ko je bila njegova hčerka stara komaj 1 leto. Pokopan je na pokopališču sv. Ruperta v [[Celovec|Celovcu]], polegblizu prijatelja [[Anton Janežič|Antona Janežiča]].

Umek je bil pesnik poznoromantičnega [[formalizem|formalizma]], narodni buditelj,in [[domoljub|domoljub]] ter borec za slovensko besedo. Njegove pesmi so večinoma verskega in narodneganarodnoprebudnega značaja, pogostoopeval je opeval naravo, ljubezen do Boga in domovine. SvojeObjavljal pesmije v [[slovenščina|slovenskem]] in drugav literarna[[nemški delajezik|nemškem]] jejeziku po raznih časopisih objavljal pod izmišljenim imenom ali pod [[psevdonim|psevdonimom]] Okiški, po imenu svojega rojstnega kraja. Pesmi in druga dela je ustvarjal v [[slovenščina|slovenskem]] in v [[nemški jezik|nemškem]] jeziku.

UstvarjatiV dijaških letih je začel že zgodaj, v dijaških letih. Pesmi je sprva objavljal v časopisu [[Zgodnja Danica|Zgodnja Danica]], nato v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] ter v [[Janez Bleiweis|Bleiweisovih]] [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]. V [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] je leta 1857 objavil svojo prvo pesem, V spomin nove farne cerkve v Boštanju.

S sošolci in drugimi dijaki je kot glavni pesnik sodeloval ter uredil brošuro Venec, ki je bila posvečena odhodu [[ravnatelj|ravnatelja]] [[gimnazija|gimnazije]] [[Jan Nečasek|Jana Nečáska]] v [[Praga|Prago]]. UmekZbral je zbral poslovilne in slavilne pesmi dijakov., V brošurinjegovi sta njegovi uvodna in zaključna pesem, [[sonet|sonet]] Domovina, [[pripovedna pesem|pripovedni pesmi]] Zvon sile in Zlata Praga in bela Ljubljana ter njegov govor [[ravnatelj|ravnatelju]], deloma v [[vezana beseda|vezani besedi]].

S pesmimi je obujal spomine umrlihna umrle prijateljevprijatelje. V [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] je objavil pesem ob smrti [[Anton Globočnik|Antona Globočnika]] (pesem jese naslonjenazgleduje na [[France Prešeren|Prešernovo]] [[elegija|elegijo]] [[V spomin Andreja Smoleta|V spomin Andreja Smoleta]]), [[Anton Alojzij Wolf|Antona Alojzija Wolfa]] ter [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] pa pesem v spomin dijaku in pesniku [[Leon Engelman|Leonu Engelmanu - Nožarju]] ter [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]]. Rad je pisal pesmi prijateljem ob večjih pomembnih dogodkih. [[Škof|Škofu]] [[Jernej Vidmar|Jerneju Vidmarju]] je posvetil pesem ob slovesnem prevzemu [[ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]] (1860), v slovo ob odhodu v [[Zagreb|Zagreb]] pa je pesem namenil [[profesor|profesorju]] [[Ivan Macun|Ivanu Macunu]]. Pesmi je posvečal tudi družini. V spomin očetu je leta 1863 v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] objavil žalostno pesemelegijo Na očetovem grobu, leta 1869 je v [[besednik|Besedniku]] posvetil pesem sestri ob poroki.

Velik del pesmi, predvsem [[ljubezenska pesem|ljubezenskih]], se je izgubil. [[Erotika|Erotično]] čustvo je pogosto prikrival z [[alegorija|alegorijo]] (npr. Rožici). Svoji ženi je namenil nemško [[ljubezenska pesem|ljubezensko pesem]] Gute Nacht, v [[nemščina|nemščini]].

Leta 1865 je bila izdana njegova tretja [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] [[Pesmi|Pesmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DAXDOED], ki mu jo je izdal [[Anton Janežič|Janežič]] v zbirki [[Cvetje iz domačih in tujih logov|Cvetje iz domačih in tujih logov]]. Izdana je bila v [[založba|založbi]] [[Slovenski glasnik|Slovenskega glasnika]], vsebuje pesmi že objavljene v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] in [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] in od drugod, nekaj pa je dodal novih. Teme pesmi so predvsem narava, bog in domovina, naklonjen je stalnim oblikam, zlasti [[sonet|sonetu]]. Po zgledu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[sonet|soneta]] [[Akrostih (pesem)|Primicovi Juliji]], je Umek napisal pesem Pozdrav zvezdi na morju z [[akrostih|akrostihom]] Ave Maris Stella (Mariji – morski zvezdi). Sonet Domovina poimenuje 'dva sonetna venca v enem'. V [[pripovedna pesem|pripovednih pesmih]] je najbolj pogosta [[nibelunška kitica|nibelunška kitica]].

V njegovi [[zapuščina|zapuščini]] je ostal ohranjen načrt za večjo [[pesnitev|pesnitev]], slavospev o [[krščanstvo|krščanstvu]], Sijonska slava. Objavil je tudi [[parodija|parodijo]] Pesem starega Slovenca, v kateri se je posmehoval tedanjim [[narod|narodnim]] in [[kultura|kulturnim]] razmeram. Nekaj njegovih pesmi je [[glasba|uglasbenih]], med njimi svoj čas že skoraj [[ljudska glasba|ponarodela]] Mornarska, ki jo je uglasbil [[skladatelj|skladatelj]] dr. [[Gustav Ipavec|Gustav Ipavec]].

Umek je leta 1869 prevzel uredništvo [[Anton Janežič|Janežičevega]] [[Besednik|Besednika]]. Prizadeval si je, da bi revijo čim dlje ohranil, vendar ob [[Josip Stritar|Stritarjevem]] [[Zvon|Zvonu]] ni mogel pritegniti pomembnejših [[pisatelj|pisateljev]]. Ostal mu je zvest le [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič]], drugi so bili nepomembni začetniki. Umek je pisal rubriki Ogled po svetu in Razne novice, poročila o [[Avstrija|avstrijski]] [[politika|politiki]] naj bi mu pisal [[Andrej Einspieler|Andrej Einspieler]]. Pisal je o potrebi farnih [[čitalnica|čitalnicah]], [[katolištvo|katoliških]] [[politika|političnih]] [[društvo|društev]]. V rubrikah Odprto pismo in Dopisovalnica je svojim sodelavcem pisal, da je literarna revija [[Besednik|Besednik]] predvsem za ljudsko izobraževanje. Objavil je tudi [[parodija|parodijo]] Pesem starega Slovenca, v kateri se je posmehoval tedanjim [[narod|narodnim]] in [[kultura|kulturnim]] razmeram.