Florentinski koncil: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 52:
==== Rim ====
Ko so se razmere umirile in se je papež mogel vrniti v [[Rim]], je tja prestavil tudi koncil, in sicer 24. februarja 1443. Tja se je pa preselil vesoljni cerkveni zbor septembra tega leta. Ni mogoče točno ugotoviti, katerega dne se je koncil končal; najverjetneje avgusta 1445. <ref>{{navedi knjigo|author=H. Jedin|title=Crkveni sabori. Kratka povijest|page=94}}</ref>
== Vsebina ==
Glavna vprašanja, ki so jih obravnavali na koncilu zedinjenja:
#[[Filioque]]
#[[vice]]
#[[Sveto rešnje telo|evharistični]] podobi
#[[papež]]ev [[primat]].
=== Filioque ===
17. seja koncila (najprej v Florenci) se je odvijala v papeški palači 26. februarja. V devetih naslednjih sejah je bil Filioque v središču razprav. Na zadnji seji (24. ferrarski, 8. florentinski) pa je [[Ivan Dubrovniški]] (Giovanni di Ragusa) razložil Filioque jasno in kratko: »Latinska Cerkev priznava le eno počelo, en vzrok Svetega Duha, namreč Očeta. Od Očeta Sin dobiva svoje mesto v izhajanju Svetega Duha. V tem smislu izhaja Sveti Duh od Očeta, toda on izhaja tudi od Sina.« Sejo so na zahtevo Grkov prekinili, nakar se je vmešal [[Izidor Kijevski]], kakor tudi kardinal [[Besarion]], ki je 13. in 14. aprila 1439 izrekel svoj znamenit govor v prid zedinjenja in sporazuma, do česar je tudi prišlo: Grki so na spodbudo cesarja sprejeli dodatek ex Filio (iz Sina). 3. junija so torej Grki sprejeli besedilo, da Sveti Duh izhaja od Očeta in Sina, toda kod od enega počela. V zameno jim je papež obljubil vojaško in denarno pomoč.
=== Zedinjenje z drugimi kristjani ===
V vseh teh vprašanjih sta se strani zedinili in 6. julija 1439 podpisali odlok ''[[Lætentur cœli]]''. Podobno enotnost je koncil dosegel enotnost tudi s [[Sirci]], [[Kopti]], [[Armenci]] in [[jakobiti]] in z vsako tovrstno [[krščanstvo|krščansko]] skupnostjo podpisal poseben odlok. 6. julija je bil slovesno razglašen v florentinski stolnici odlok o zedinjenju ''Lætentur cœeli'', čigar izvirnik še vedno hranijo v Lavrencijanski florenški knjižnici. Vesoljni cerkveni zbor se je končal, kar se tiče Grkov, in oni so naenkrat odpotovali. Latinski člani so ostali, da bi dosegli zedinjenje z drugimi vzhodnimi Cerkvami: z [[Armenci]] 1439, [[Sirija|sirskimi]] [[jakobiti]] 1442, [[Mezopotamija |Mezopotamci]] (danes [[Irak]]) 1444, [[kaldejci]], [[nestorijanci]] ter [[Ciper|ciprskimi]] [[maroniti]] 1445. S tem se je končalo javno delovanje florentinskega koncila, ki je zasedal od 1443 naprej v Lateranski palači v Rimu.
<ref>{{cite web|url= https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/The_Council_of_Florence |title=Catholic Encyclopedia (1913), Volume 6: Council of Florence by Léon van der Essen|publisher=Catholic Encyclopedia|date=1913|accessdate=24. oktober 2015}}</ref>
== Glej tudi ==
| |||