Anton Umek (pesnik): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 28:
Izdal je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]].
Že v času študija, leta 1863, je v izdal prvo pesniško zbirko, [[Slovanska blagovestnika Ciril in Metod|Slovanska blagovestnika Ciril in Metod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOORF76O]. Zbirka vsebuje zgodbe in [[povest|povesti]] v devetih spevih.
Leta 1863 je izdal drugo pesniško zbirko [[Abuna Soliman|Abuna Soliman]], ki je najbolj znano Umekovo delo. Pesniška zbirka je slavospev v čast slovenskemu [[misijonar|misijonarju]] [[Ignacij Knoblehar|Ignaciju Knobleharju]], ki je deloval v [[Sudan|Sudanu]]. Med Afrikanci je imel častno ime/vzdevek Abuna Soliman, ki so mu ga nadeli njegovi učenci – sudanski črnci. [[Epska pesnitev|Epska pesnitev]] obsega 200 strani dolg slavospev v desetih spevih, pripoveduje pa o njegovem življenju. Pesnitev je prevedena v jezik črncev. Za slavospev je Umek dobil nagrado uredništva [[Zgodnja Danica|Zgodnje Danice]].
Leta 1865 je bila izdana njegova tretja [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] [[Pesmi|Pesmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DAXDOED], ki mu jo je izdal [[Anton Janežič|Janežič]] v zbirki [[Cvetje iz domačih in tujih logov|Cvetje iz domačih in tujih logov]]. Izdana je bila v [[založba|založbi]] [[Slovenski glasnik|Slovenskega glasnika]], vsebuje pesmi že objavljene v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] in [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] in od drugod, nekaj pa je dodal novih. Teme pesmi so predvsem narava, bog in domovina, naklonjen je stalnim oblikam, zlasti [[sonet|sonetu]]. Po zgledu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[sonet|soneta]] [[Akrostih (pesem)|Primicovi Juliji]], je Umek napisal pesem Pozdrav zvezdi na morju z [[akrostih|akrostihom]] Ave Maris Stella (Mariji – morski zvezdi). Sonet Domovina poimenuje 'dva sonetna venca v enem'. V [[pripovedna pesem|pripovednih pesmih]] je najbolj pogosta [[nibelunška kitica|nibelunška kitica]].
V njegovi [[zapuščina|zapuščini]] je ostal ohranjen načrt za večjo [[pesnitev|pesnitev]], slavospev o [[krščanstvo|krščanstvu]], Sijonska slava. Nekaj njegovih pesmi je [[glasba|uglasbenih]], med njimi svoj čas že skoraj [[ljudska glasba|ponarodela]] Mornarska, ki jo je uglasbil [[skladatelj|skladatelj]] dr. [[Gustav Ipavec|Gustav Ipavec]].
Vrstica 46:
'''Urednik'''
Umek je leta 1869 prevzel [[uredništvo|uredništvo]] [[Anton Janežič|Janežičevega]] [[Besednik|Besednika]]. Prizadeval si je, da bi revijo čim dlje ohranil, vendar ob [[Josip Stritar|Stritarjevem]] [[Zvon|Zvonu]] ni mogel pritegniti pomembnejših [[pisatelj|pisateljev]]. Ostal mu je zvest le [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič]], drugi so bili nepomembni začetniki. Umek je pisal [[rubrika|rubriki]] Ogled po svetu in Razne novice, [[novice|poročila]] o [[Avstrija|avstrijski]] [[politika|politiki] naj bi mu pisal [[Andrej Einspieler|Andrej Einspieler]]. Pisal je o potrebi farnih [[čitalnica|čitalnicah]], [[katolištvo|katoliških]] [[politika|političnih]] [[društvo|društev]]. V rubrikah Odprto pismo in Dopisovalnica je svojim sodelavcem pisal, da je literarna revija [[Besednik|Besednik]] predvsem za ljudsko izobraževanje. Objavil je tudi [[parodija|parodijo]] Pesem starega Slovenca, v kateri se je posmehoval tedanjim [[narod|narodnim]] in [[kultura|kulturnim]] razmeram.
== Kulturno umetniško društvo Anton Umek - Okiški ==
| |||