Anton Umek (pesnik): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 37:
'''Pisatelj'''
Umek je pisal tudi poučno [[proza|prozo]]. Zgodbe in [[povest|povesti]] je objavljal v [[literarni zbornik|literarnem zborniku]] [[Nanos|Nanos]], [[Koledar Mohorjeve družbe|Koledarju Mohorjeve družbe]], [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] ter [[Slovenske večernice|Slovenskih večernicah]] (Osrečena pravičnost). V [[rokopis|rokopisu]] se je ohranil njegov slovenski [[prevod|prevod]] [[povest|povesti]] Pavel in Virginija, avtorja [[Jacques-Henri Bernardin de Saint-Pierre|Jacquesa-Henrija Bernardina de Saint-Pierra]]. Celotno njegovo delo pa kaže vpliv [[duhovnik|duhovnika]] [[Luka Jeran|Luka Jerana]] in [[Anton Janežič|Antona Janežiča]].
V [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] je leta 1862 objavil [[potopis|potopis]] Potovanje za Savo po vzorcu klasičnega potopisa [[Fran Levstik|Frana Levstika]] [[Potovanje od Litije do Čateža|Popotovanje od Litije do Čateža]]. V potopisu v domačem slogu opisuje svojo hojo v Ljubljane na [[Vače|Vače]] in v [[savska dolina|savsko dolino]], vožnjo z [[železnica|železnico]] od [[Sava|Save]] do [[Zidani most|Zidanega mostu]] in nato hojo za [[Sava|Savo]] od [[Radeče|Radeč]] v [[Boštanj|Boštanj]] in [[Šent Janž|Šent Janž]]. V potopisu omenja znamenite osebe teh krajev.
Poleg leposlovja je Umek objavil več kulturnopolitičnih spisov v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]].
==
Po njem poimenovano Kulturno umetniško društvo Anton Umek Okiški Boštanj (KUD Anton Umek Okiški). Društvo je zapuščino avtorja zadnja leta ponovno obudilo. Organizirali so [[ekskurzija|ekskurzijo]] Po poti Antona Umeka - Okiškega iz Okiča v [[Celovec|Celovec]] (2014). Februarja 2015 so v [[Boštanj|Boštanju]] [[Prešernov dan|slovenski kulturni dan]] in krajevni praznik obeležili s [[prireditev|prireditvijo]] Od zibelke do zakladnice Antona Umeka
Na Okiču pri Boštanju so leta 1971, ob 100-letnici njegove smrti, pripravili slovesnost in postavili [[spominska plošča|spominsko ploščo]] na [[rojstna hiša|rojstno hišo]], ki stoji še danes. Pobudnik ideje je bil [[Božo Račič|Božo Račič]], [[spominska plošča|spominsko ploščo]] in besedilo je naročil profesor [[Josip Wester|Josip Wester]], izdelal pa jo je [[kipar
Njegova pesniška zapuščina originalnih del in družinskih dokumentov je dostopna v [[Koroški deželni arhiv|Koroškem deželnem arhivu]] v [[Celovec|Celovcu]] za raziskovalne namene. Ob 175. obletnici rojstva so v [[Knjižnica Sevnica|Knjižnici Sevnica]] pripravili [[razstava|razstavo]] [[rokopis|rokopisov]] in osebnih listin.▼
▲Na Okiču pri Boštanju so leta 1971, ob 100-letnici njegove smrti, pripravili slovesnost in postavili spominsko ploščo na rojstno hišo, ki stoji še danes. Pobudnik ideje je bil Božo Račič, spominsko ploščo in besedilo je naročil profesor Josip Wester, izdelal pa je kipar in medaljer Vladimir Štoviček, rojen v Boštanju. Leta 1988 je v spomin Umku slovesnost ob 150-letnici rojstva pripravil ravnatelj OŠ Boštanj, Ivan Šnuderl.
▲Njegova pesniška zapuščina originalnih del in družinskih dokumentov je dostopna v deželnem arhivu v Celovcu za raziskovalne namene. Ob 175. obletnici rojstva so v Knjižnici Sevnica pripravili razstavo rokopisov in osebnih listin.
| |||