Anton Umek (pesnik): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 15:
== Delo ==
'''Pesnik'''
Umek je bil pesnik poznoromantičnega [[formalizem|formalizma]], narodni buditelj, [[domoljub|domoljub]] ter borec za slovensko besedo. Njegove pesmi so večinoma verskega in domoljubnega značaja, pogosto je opeval naravo, ljubezen do Boga in domovine. Svoje pesmi in druga literarna dela je po raznih časopisih objavljal pod izmišljenim imenom ali pod [[psevdonim|psevdonimom]] Okiški, po imenu svojega rojstnega kraja.▼
▲Umek je bil pesnik poznoromantičnega [[formalizem|formalizma]], narodni buditelj, [[domoljub|domoljub]] ter borec za slovensko besedo. Njegove pesmi so večinoma verskega in
Ustvarjati je začel že zgodaj, v dijaških letih. Pesmi je sprva objavljal v časopisu [[Zgodnja Danica|Zgodnja Danica]], [Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] ter v Bleiweisovih Novicah. V [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] je leta 1857 objavil svojo prvo pesem, V spomin nove farne cerkve v Boštanju.
Vrstica 21 ⟶ 23:
S sošolci in drugimi dijaki je kot glavni pesnik sodeloval ter uredil brošuro Venec, ki je bila posvečena odhodu ravnatelja gimnazije [[Jan Nečasek|Jana Nečáska]] v [[Praga|Prago]]. Umek je zbral poslovilne in slavilne pesmi dijakov. V brošuri sta njegovi uvodna in zaključna pesem, sonet Domovina, pripovedni pesmi Zvon sile in Zlata Praga in bela Ljubljana ter njegov govor ravnatelju, deloma v [[vezana beseda|vezani besedi]].
S pesmimi je obujal spomine umrlih prijateljev. V [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] je objavil pesem ob smrti [[Anton Globočnik|Antona Globočnika]] (pesem je naslonjena na [[France Prešeren|Prešernovo]] elegijo [[V spomin Andreja Smoleta|V spomin Andreja Smoleta]]), [[Anton Alojzij Wolf|Antona Alojzija Wolfa]] ter [[Anton Alojzij Slomšek|Antona Alojzija Slomška]], v Novicah pa pesem v spomin dijaku in pesniku [[Leon Engelman - Nožar|Leonu Engelmanu - Nožarju]] ter [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]]. Rad je pisal pesmi prijateljem ob pomembnih dogodkih. [[Škof|Škofu]] [[Jernej Vidmar|Jerneju Vidmarju]] je posvetil pesem ob slovesnem prevzemu [[ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]] (1860), v slovo ob odhodu v [[Zagreb|Zagreb]] pa je pesem namenil [[profesor|profesorju]] [[Ivan Macun|Ivanu Macunu]]. Pesmi je posvečal tudi družini. V spomin očetu je leta 1863 v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] objavil žalostno pesem Na očetovem grobu, leta 1869 je v [[besednik|Besedniku]] posvetil pesem sestri ob poroki
Velik del pesmi, predvsem ljubezenskih, se je izgubil. Erotično čustvo je pogosto prikrival z [[alegorija|alegorijo]] (npr. Rožici). Svoji ženi je namenil ljubezensko pesem Gute Nacht, v nemščini.
Vrstica 33 ⟶ 35:
V njegovi zapuščini je ostal ohranjen načrt za večjo pesnitev, slavospev o krščanstvu, Sijonska slava. Nekaj njegovih pesmi je uglasbenih, med njimi svoj čas že skoraj [[ljudska glasba|ponarodela]] Mornarska, ki jo je uglasbil [[skladatelj|skladatelj]] dr. [[Gustav Ipavec|Gustav Ipavec]].
'''Pisatelj'''
Umek je pisal tudi poučno [[proza|prozo]]. Zgodbe in [[povest|povesti]] je objavljal v [[literarni zbornik|literarnem zborniku]] [[Nanos|Nanos]], [[Koledar Mohorjeve družbe|Koledarju Mohorjeve družbe]], [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] ter [[Slovenske večernice|Slovenskih večernicah]] (Osrečena pravičnost). V [[rokopis|rokopisu]] se je ohranil njegov slovenski [prevod|prevod]] [[povest|povesti]] Pavel in Virginija, avtorja [[Jacques-Henri Bernardin de Saint-Pierre|Jacquesa-Henrija Bernardina de Saint-Pierra]]. Celotno njegovo delo pa kaže vpliv [[duhovnik|duhovnika]] [[Luka Jeran|Luka Jerana]] in [[Anton Janežič|Antona Janežiča]].
V [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] je leta 1862 objavil [[potopis|potopis]] Potovanje za Savo po vzorcu klasičnega potopisa [[Fran Levstik|Frana Levstika]] [[Potovanje od Litije do Čateža|Popotovanje od Litije do Čateža]]. V potopisu v domačem slogu opisuje svojo hojo v Ljubljane na [[Vače|Vače]] in v [[savska dolina|savsko dolino]], vožnjo z [[železnica|železnico]] od [[Sava|Save]] do [[Zidani most|Zidanega mostu]] in nato hojo za [[Sava|Savo]] od [[Radeče|Radeč]] v [[Boštanj|Boštanj]] in [[Šent Janž|Šent Janž]]. V potopisu omenja znamenite osebe teh krajev.
Poleg leposlovja je Umek objavil več kulturnopolitičnih spisov v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]].
== KUD Anton Umek - Okiški ==
Po njem poimenovano Kulturno umetniško društvo Anton Umek Okiški Boštanj (KUD Anton Umek Okiški). Društvo je zapuščino avtorja zadnja leta ponovno obudilo. Organizirali so ekskurzijo Po poti Antona Umeka - Okiškega iz Okiča v Celovec (2014). Februarja 2015 so v Boštanju slovenski kulturni dan in krajevni praznik obeležili s prireditvijo Od zibelke do zakladnice Antona Umeka – Okiškega. Ustvarili in uprizorili so gledališko predstavo, ki prikazuje življenje in delo avtorja.
Na Okiču pri Boštanju so leta 1971, ob 100-letnici njegove smrti, pripravili slovesnost in postavili spominsko ploščo na rojstno hišo, ki stoji še danes. Pobudnik ideje je bil Božo Račič, spominsko ploščo in besedilo je naročil profesor Josip Wester, izdelal pa je kipar in medaljer Vladimir Štoviček, rojen v Boštanju. Leta 1988 je v spomin Umku slovesnost ob 150-letnici rojstva pripravil ravnatelj OŠ Boštanj, Ivan Šnuderl.
Njegova pesniška zapuščina originalnih del in družinskih dokumentov je dostopna v deželnem arhivu v Celovcu za raziskovalne namene. Ob 175. obletnici rojstva so v Knjižnici Sevnica pripravili razstavo rokopisov in osebnih listin.
V Boštanju je v letih 1980–1985 delovala Folklorna skupina Anton Umek - Okiški.
| |||