Anton Umek (pesnik): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 29:
Leta 1863 je izdal drugo pesniško zbirko [[Abuna Soliman|Abuna Soliman]], ki je najbolj znano Umkovo delo. Pesniška zbirka je slavospev v čast slovenskemu [[misijonar|misijonarju]] [[Ignacij Knoblehar|Ignaciju Knobleharju]], ki je deloval v [[Sudan|Sudanu]]. Med Afrikanci je imel častno ime/vzdevek Abuna Soliman, ki so mu ga nadeli njegovi učenci – sudanski črnci. Epska pesnitev obsega 200 strani dolg slavospev v desetih spevih, pripoveduje pa o njegovem življenju. Pesnitev je prevedena v jezik črncev. Za slavospev je Umek dobil nagrado uredništva [[Zgodnja Danica|Zgodnje Danice]].
Leta 1865 je bila izdana njegova tretja pesniška zbirka [[Pesmi|Pesmi]], ki mu jo je izdal [[Anton Janežič|Janežič]] v zbirki [[Cvetje iz domačih in tujih logov|Cvetje iz domačih in tujih logov]]. Izdana je bila v [[založba|založbi]] [[Slovenski glasnik|Slovenskega glasnika]], vsebuje pesmi že objavljene v [[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]] in [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]], od drugod, nekaj pa je dodal novih. Teme pesmi so predvsem narava, bog in domovina, naklonjen je stalnim oblikam, zlasti [[sonet|sonetu]]. Po zgledu Prešernovega soneta Primicovi Juliji, je Umek napisal pesem Pozdrav zvezdi na morju z [[akrostih|akrostihom]] Ave Maris Stella (Mariji – morski zvezdi). Sonet Domovina poimenuje 'dva sonetna venca v enem'. V pripovednih pesmih je najbolj pogosta [[nibelunška kitica|nibelunška kitica]].
V njegovi zapuščini je ostal ohranjen načrt za večjo pesnitev, slavospev o krščanstvu, Sijonska slava. Nekaj njegovih pesmi je uglasbenih, med njimi svoj čas že skoraj [[
| |||