Redakcija: 16:13, 4. januar 2014 uredi Tong (pogovor \| prispevki) 3.950 urejanj m →‎Zgodovina: -np ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:52, 25. oktober 2015 uredi razveljavi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.222 urejanj m →‎Zgodovina: Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem Novejše urejanje →
Vrstica 12: Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta 1969 z ustanovitvijo posebne [[komisija\|komisije]] za narodne manjšine. Sprememba [[ustava\|ustave]] leta 1972 je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta 1979 je na Radiu [[Győr]] dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v [[Budimpešta\|Budimpešti]] sicer izdajali za potrebe [[Hrvati\|hrvaške]] in [[Srbi\|srbske]] manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini. Ob [[demokracija\|demokratičnih]] spremembah na Madžarskem so se razmere za manjšino nekoliko izboljšale. Oktobra 1990, po razpadu [[Demokratična zveza južnih ~~slovanov~~Slovanov na Madžarskem\|Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem]], je bila v Gornjem Seniku ustanovljena [[Zveza Slovencev na Madžarskem]], ki ima sicer sedež v Monoštru. Ta zveza je leto kasneje pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še eno leto kasneje pa je madžarska [[televizija]] pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta 1993 je zakon 13 manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež [[Državna slovenska samouprava\|Državne slovenske samouprave]] je v Gornjem Seniku), pozneje pa še v [[Sombotel]]u (Szombathely), [[Budimpešta\|Budimpešti]] (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in [[Mosonmagyaróvár]]u. Leta [[1998]] so v [[Monošter\|Monoštru]] odprli [[generalni konzulat]] Slovenije in Slovenski kulturno - informacijski center. 23. junija 2000 je na Radiu Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini. Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje več [[mejni prehod\|mejnih prehodov]] na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Ob začetku [[1990.\|90.]] let se je pojavila ideja [[železnica\|železniške]] povezave med [[Murska Sobota\|Mursko Soboto]] in [[Monošter\|Monoštrom]] čez Porabje, vendar je bila proga nato iz ekonomskih in praktičnih razlogov speljana čez [[Hodoš]] in ob reki [[Zala (reka)\|Zali]] proti vzhodu. Zato pa od leta 2005 obe mesti povezuje [[avtobus]]na proga. Pristop Slovenije in Madžarske v [[Evropska unija\|Evropsko unijo]] leta [[2004]] je stike še olajšal.

Porabski Slovenci: Razlika med redakcijama