Florentinski koncil: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20:
== Zgodovina in potek ==
=== Koncil v Paviji in Sieni ===
V duhu [[Konstanški koncil|konstanškega koncilskega]] odloka [[Frequens]] je papež Martin V. sklical koncil v [[Pavia|Pavijo]] za 2. februar 1423 – pet let po koncu le-tega. V mesto je prišlo le malo škofov, zbruhnila je pa tudi uničevalna [[kuga]]. Papež je bil prisiljen prestaviti koncil v [[Siena|Sieno]]. Tukaj so imeli le eno omembe vredno sejo, ko so 8. novembra 1423 ponovno obsodili [[Jan Hus|Husovo]] in [[John Wycliffe|Wyclifovo]] [[herezija|herezijo]]. Različne narodnosti pa so se na tem koncilu med seboj tako sporekle, da ga je papež razpustil že 26. februarja 1424 ter določil za naslednje koncilsko mesto [[Basel|Bazel]]. Papež je sicer svojevoljno (motu proprio) izdal nekaj prenovitvenih odlokov, vendar je konciliaristično usmerjeno evropsko javno mnenje, kakor tudi cesar [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]], zahtevalo koncil. Zato je že določil za njegovega predsednika [[Julijan Cesarini |Cesarinija ]], ko ga je 20. februarja 1431 kap.
<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=305}}</ref>
=== Koncil
==== Koncil v [[Basel|Bazlu]] ====
Na dan svoje izvolitve 3. marca 1431 je kardinala Julijana Cesarinija imenoval za predsednika koncila v Bazlu, ki ga je sklical že njegov predhodnik. Na dan odprtja – koncil naj bi se začel 7. marca 1431 – ni prišel v Bazel niti en opat. Ko je prišel tja septembra Cesarini, je tam našel le 3 škofe in 7 opatov.Ob skromni udeležbi je koncil vseeno začel zasedati in je takoj potrdil [[konciliarizem|konciliaristične]] odloke konstanškega koncila, med njimi tudi premoč koncila nad papežem. Zato je Cesariniju papež naročil, naj koncil odloži za poldrugo leto in določil za koncilsko mesto [[Bologna|Bologno]], zlasti zato, ker je to bolj ustrezalo [[ekumenizem|ekumenskemu]] delu z [[Grki]], kar naj bi privedlo do cerkvenega zedinjenja [[Carigrad]]a z [[Rim]]om. Zborovalci v Bazlu pa se niso vdali, ampak so
==== Odstavitev [[papež Evgen IV.|Evgena IV.]] in izvolitev [[Protipapež Feliks V.|
[[Konciliarizem|Konciliaristi]], ki so ostali v Bazlu, so poskušali – pod okriljem Pariške univerze, vzdigniti koncil nad papežem in v tem duhu 25. junija 1439 odstavili »nepokornega« papeža Evgena, ki je 18. septembra 1439 ponovno razpustil uporniško zborovanje z bulo ''»Doctoris gentium«.'' Zborovalci pa so njemu navkljub 5. novembra 1439 izvolili na njegovo mesto sicer pobožnega in zelo bogatega – vendar zadosti naivnega savojskega vojvoda Amadeja VIII. (Amadeo VIII di Savoia), ki si je privzel ime [[protipapež Feliks V. |Feliks V. ]], ki ni nikoli užival široke podpore. Ljudstvo se je baje celo začelo norčevati iz njegovih cerkvenih papeških oblačil, ker ga je bilo vedno navajeno videti v civilni vojvodski obleki. Tako je nastal »mali razkol« - neko nadaljevanje »velikega razkola«, kot nekateri zgodovinarji imenujejo [[zahodni razkol]]. Evgenov naslednik je z bulo 18. januarja 1449 preklical vse kazni in prepovedi, ki jih je izrekel nad samovoljnimi nadaljevalci Bazelskega koncila in nad protipapežem Feliksom, ki se je torej pod [[papež Nikolaj V.|Nikolajem V.]] odpovedal papeštvu 7. aprila 1449, sprejel v zameno [[kardinal]]ski klobuk ter se v samoti posvetil meniškemu življenju do svoje smrti 7. Januarja 1451 kot zadnji [[protipapež]]. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története|page=306-312}}</ref>
=== Koncil zedinjenja ===
Večina kardinalov in škofov se je preselila skupaj z zakonitim papežem Evgenom IV. v Ferraro in tam nadaljevala delo.
== Glej tudi ==
| |||