Mark Avrelij je že zgodaj začutil ljubezen do [[filozofija|filozofije]]. Zgledoval se je po vseh grških filozofski smereh, zato je tudi eden redkihzadnjih rimskih filozofov, ki je še razlikoval posamezne filozofske šole (stoike, epikurejce, platoniste, peripatetike).<ref>Collins, Randall, »''The Sociology of Philosophies, A Global Theory of Intellectual Change''«, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 1998, s. 115 {{cobiss|ID=43833857}} (v angleščini)</ref> Najbolj pa je nanj vplival [[stoicizem]], vendar se v določenih značilnostih od stoe tudi močno razlikuje. Pri njem strogost do sebe ostane, strogost do drugih, ki je značilna za stoiško filozofijo, pa je odpade in na njeno mesto pride človeška [[altruizem|altuistična]] dobrota. Njegova filozofija ne raste iz knjig, ampak iz življenja. Mark Avrelij je živel v skladu s svojo filozofijo. Zaradi spoštovanja do grške filozofije je tudi Dnevnik napisal v [[grščina|grškem jeziku]], kar je za takratne pisce velika redkost.
Stoiki delijo filozofijo na tri velike veje: [[logika|logiko]], [[fizika|fiziko]] in [[etika|etiko]]. Mark Avrelij se v glavnem ukvarja le z etiko (nekaj tudi s fiziko – kozmos). Da pridemo do sreče, moramo živeti v skladu z naravo. Etika poudarja tudi enakost in povezanost (tudi odvisnost) vseh ljudi.
