AK-47: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Haklc (pogovor | prispevki)
m pravopis
Haklc (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 25:
Med drugo svetovno vojno so Nemci spoznali, da večina bojev poteka na razdaljah okoli 300 m kar je bila prekratka razdalja za dotedanje [[Repetirka|repetirke]]. Zato so razvili [[Brzostrelka|brzostrelke]] kot je bila npr. nemška ''[[MP-40]]''. Slabost teh orožij je bila draga izdelava, kratek domet in velika nenatančnost za razdalje večje od 100 m. Da bi odpravili te pomanjkljivosti so razvili prvo jurišno puško ''Sturmgewehr 44'' (''StG 44''), ki je postavila temelje sodobnih jurišnih pušk.
[[Slika:Sturmgewehr 44.jpg|thumb|left|200px|Nemški ''StG 44'', predhodnik vseh sodobnih jurišnih pušk.]]
Do podobnega zaključka kot Nemci so prišli tudi Rusi. Ti so takrat uporabljali velike količine raznovrstnega orožja. Najbolj pogosto se je uporabljala že obupno zastarela vendar izredno zanesljiva ''[[Mosin-Nagant|Mosinka]]'', nato pa še celo kopico brzostrelk (''[[PPD]]'', ''[[PPŠ]]'', [[PPS]] ...), ki pa so imele enake probleme kot nemške. Problem so nekako poizkušali rešiti z [[Polavtomatska puška|polavtomatskimi puškami]] ''AVS'' in ''[[SVT-40|SVT]]'' vendar se puški zaradi drage izdelave in nezanesljivosti na bojišču nista odnesli. Da bi odpravili problem so sredi vojne vihre razpisali natečaj za novo puško pehote, ki bi jo bilo mogoče učinkovito uporabljati tako na kratke kot dolge razdalje uporabljala pa bi naboj kalibra 7,62x39 mm. Na natečaj se je poleg znanih sovjetskih orožarskih konstruktorjev prijavil tudi Mikhail Kalashnikov, ki je ravnokar okreval od bojnih ran. Na natečaju s svojo puško ki se je zgledovala po ''[[M1 Garand]]'' ni zmagal, glavno nagrado je pobral že uveljavljeni konstruktor Simonov s svojo puško ''SKS'' (pri nas bolje znano kot ''[[papovka]]''). Čeprav je bila zmagovalna puška odlična in je ustrezala zahtevam v skoraj vseh pogledih je bila rešitev le začasna. Za povojno obdobje je Rdeča armada potrebovala polnokrvno jurišno puško, zgled je bil nemški ''StG 44''. Pred koncem vojne so se pojavili prvi prototipi, ki pa so se ubadali s celo kopico tehničnih težav zato jih je komisija razglasila za premalo dodelane in zato neuporabne. Po vojni se je komisija na novo sestala, da bi pregledala in ocenila nove stvaritve orožarskih mojstrov. Med kopico orožja je izstopala ''AK-1'' konstruktorja Kalashnikova. Njegova izredno zanesljiva avtomatska puška, ki je delovala na odvod smodniških plinov in je imela 30 strelni okvir je med testiranji dobesedno pometla s konkurenco. Po manjših izboljšavah, ki so še povečale njeno zanesljivost je bila puška leta 1947 predana prvim enotam Rdeče armade. Tam se je odlično izkazala zato je leta [[1949]] postala glavna jurišna puška Rdeče armade z oznako ''AK-47''.<ref>Bolotin, pp 69–71.</ref>
 
== Konstrukcija ==