Efemeridni čas: Razlika med redakcijama

Osnovna enota efemeridnega časa je '''efemeridna sekunda''', ki je od leta [[1960]] enaka 31.556.925,9747-temu delu [[tropsko leto|tropskega leta]] kot je bilo [[31. december|31. decembra]] leta [[1899]] ob 12:00 [[univerzalni čas|UT]]. V tem trenutku sta bila univerzalni čas in efemeridni čas enaka. Efemeridni čas je idealni enakomerno tekoč čas, ki ga lahko uporablamo za določanje nebesnih pojavov v zelo dolgem obdobju. Razliko (oznaka '''ΔT''') med efemeridnim časom in ostalimi časovnimi sistemi lahko z veliko verjetnostjo vedno določimo s pomočjo astronomskih meritev (v glavnem meritev gibanja [[Luna|Lune]]) in jih lahko za nazaj tudi popravimo. Leta 1958 je bil razlika ΔT = ET – UT enak 32,18 s. Ta razlika se spreminja neenakomerno, v daljšem času pa kaže nagnjenost k paraboličnemu spreminjanju (ET – UT = a + bt + ct, a, b, c so konstante). Do 19. stoletja je padala, od takrat pa narašča za okoli 0,7 s na leto. [[Mednarodni atomski čas]] (TAI) je bil izenačen z [[univerzalni čas|UT2]] 1. januarja 1958 ob 0:00:00

Efemeride so se vedno izračunavale z uporabo časa, ki je bil osnovan na vrtenju Zemlje. V 19. stoletju so ugotovili, da je vrtenje Zemlje neenakomerno tako, da dan ni vedno enak in da se krajša. Ugotovili so, da se opazovane lege nebesnih teles ne ujemajo z univerzalnim časom. Od leta [[1960]] so pričeli uporabljati nov način merjenja časa, ki so ga imenovali efemeridni čas. Uporabljajo pa ga za izračunavanje efemerid planetov. Efemeridni čas v takšni obliki ni zadoščal zahtevam astronomije. Vezan je na določen [[opazovalni sistem]], nanj vpliva [[podaljšanje časa]] (dilatacija časa), ko ga primerjamo z [[lastni čas|lastnim časom]] ostalih teles v [[Osončje|Osončju]]. Efemeridni čas je bil osnovan na Sončevih tabelah (Tables of the Sun), ki jih je pripravil [[Simon Newcomb]]. Te tabele so uporabljali vse od leta [[1900]] do [[1983]] ,. Efemeridni čas je bil v resnici povprečen srednji Sončev čas med letoma [[1750]] in [[1890]] (to je čas v katerem so bila opravljena opazovanja za pripravo tabel). Zemeljski čas je popolnoma enakomerno tekoč, ker je osnovan na vedno enaki sekundi. Do realizacije takšnega časa je lahko prišlo šele ob uvedbi [[mednarodni atomski čas|mednarodnega atomskega časa]] (TAI - točnost do 1 : 10¹⁴). Ure na Zemlji tečejo počasneje, ko je Zemlja v [[apsidna točka|periheliju]] (januar – večja hitrost), in tečejo hitreje, ko je Zemlja v bližini [[apsidna točka|afeliju]] (julij – manjša hitrost). V letu [[1976]] je zaradi tega [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) uvedla dva nova časa: [[zemeljski čas|zemeljski dinamični čas]] (pozneje preimenovan v zemeljski čas ali TT) in [[težiščni dinamični čas]] (baricentrični dinamični čas ali TDB). Tako se je efemeridni čas zamenjal z dvema relativističnima časoma. Iz praktičnih razlogov pa se efemeridna sekunda lahko obravnava enako kot sekunda v času [[težiščni dinamični čas|TDB]] in [[zemeljski čas|TDT]].

Efemeridni čas se uporablja pri [[nebesna navigacija|nebesni navigaciji]] v [[pomorstvo|pomorstvu]]. V ta namen že od leta [[1767]]<ref>[http://aa.usno.navy.mil/publications/docs/na_history.php Zgodovina Pomorskega almanaha]</ref> izdajajo [[Pomorski almanah]] (Navtični almanah). Ta vsebuje osnovne efemeride za [[Sonce]], [[Luna|Luno]] in [[planet|planete]] ter za [[zvezda|zvezdo]] [[Aries (zvezda)|Aries]] (za ostale zvezde je podana [[kotna oddaljenost]] od nje). [[Navigacija|Navigator]] lahko z [[ekstrapolacija|ekstrapolacijo]] dobi lega vsakega [[nebesno telo|nebesnega telesa]] v poljubni [[minuta|minuti]].