Gimnazija Novo mesto: Razlika med redakcijama

{{Infopolje šola

| name = Gimnazija Novo mesto

| size =

| latitude =

| dms =

| motto = [[Pietati litterisque]]

| type = [[javna šola]]

| head_label = Ravnateljica

== Zgodovina ==

[[File:Katalog učencev 1778.jpg|thumb|left|200px|Katalog učencev 1778]]

Ob svoji ustanovitvi je bila Gimnazija Novo mesto edina daleč naokoli. Tako je imela od samega začetka pomembno kulturno, izobraževalno, znanstveno, gospodarsko in politično vlogo v življenju Novomeščanov in ostalih Slovencev. Na Gimnaziji Novo mesto so se šolali mnogi umetniki, gospodarstveniki, znanstveniki, kot na primer: [[Josip Plemelj]], [[Oton Župančič]], [[Ivan Tavčar]], [[Slavko Grum]], [[Dragotin Kette]], [[Božidar Jakac]], [[Miran Jarc]], [[Anton Podbevšek]], [[Marjan Kozina]], [[Marjan Mušič]], [[Pino Mlakar]], [[Vladimir Lamut]], [[Leon Štukelj]] …

[[Slika:Načrt drugega nadstropja.jpg|thumb|left|Načrt drugega nadstropja]]

Gimnazijski pouk je sprva potekal v stavbi, ki še danes stoji poleg župnije Sv. Lenarta. Potem, ko so se novomeški gimnazijci leta 1912 preselili v novo zgradbo na današnji Seidlovi, je v nekdanjem poslopju obratovala mestna bolnišnica, danes pa tam poteka pouk Glasbene šole [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]].

[[Slika:Ustanovna listina Gimnazije novo mesto.jpg|sličica|desno|Ustanovna listina Gimnazije novo mesto]]

 

Frančiškani so svoje delo opravljali vestno. Doslej ni bilo nikjer zaslediti vesti, da so patri-učitelji izvajali kakršenkoli pritisk na gimnazijce glede izbire poklica. Seveda jih niso usmerjali proti vladarski hiši, saj bi bilo to navzkriž z njihovimi prepričanji. Bili so svobodoumni: o tem priča že dejstvo, da na gimnazijo nikoli niso uvedli obveznega pouka stare grščine, čeprav je vladajoča hiša pritiskala nanje in jim kasneje očitala, da imajo nekateri dijaki zaradi pomanjkanja znanja stare grščine slabšo podlago za nadaljnji študij.

Šolo so zaznamovale tudi mnoge šolske reforme. Leta 1854 je gimnazija iz šestletne prešla v osemletno, leta 1958 pa je iz osemletne postala štiriletna.

 

 

== Nova stavba ==

29. oktobra so se profesorji udeležili manifestacij ob ustanovitvi nove države, 10. novembra pa so v družbi dijakov že prvič peli novo himno. 6. decembra 1918 je učiteljski zbor položil zaobljubo Narodni vladi v Ljubljani, 14. decembra pa je bil velik narodni in šolsko praznik. Šolska telovadnica je bila slovesno okrašena in je poleg vseh dijakov in profesorjev komaj sprejela še vse povabljence. Citirali so Vodnika, Prešerna, Gregorčiča in nakazovali, koga bomo po novem slavili Slovenci. Na sporedu je bil tudi govor ravnatelja Westerna.

 

 

Ob bombardiranjih Jugoslavije je škodo utrpela tudi novomeška gimnazija. Tedanji ravnatelj Dolenec je bolj kot nemške napadalce krivil kar jugoslovansko protiletalsko artilerijo, ker se je branila. Do nemškega okupatorja od začetka ni bil preveč kritičen: "Požar je bil v polnem razmahu, ko so približno ob pol štirih popoldne v mesto prišle prve motorizirane nemške vojne enote. Nepozabljiv - veliki petek! za kako noč so se nemške čete ustavile tudi v gimnaziji in so tu prenočevale. Ostale pa niso v mestu. večkrat te je kdo vprašal: 'Ali je še daleč do Srbije?'" Svoje mnenje je začel kmalu spremibjati, saj je spoznal namene nemške raznarodovalne politike. Takoj po prihodu Italijanov je začel brati Hitlerjev ''Mein kampf''. Kljub spoznanju, da ima okupator za slovenski narod le najslabše namene, je še vedno najbolj obsojal upornike, torej partizane. To je tudi izrazil z besedami, ki jih je izrekel profesorjem in dijakom: "Ob času velikih stisk misli na to, da je tvoja prva dolžnost zaupanje v boga in ljubezen do bližnjega." Manj je bil kritičen do nemškega in italijanskega okupatorja, za vaške straže in domobranstvo pa je kasneje kazal neprikrito navdušenje. Ob kapitulaciji Italije, ko je bil osvobojen večji del južne Slovenije in je bilo za nekaj časa svobodno tudi Novo mesto, je dejal: "Vsekakor spada teh šest tednov partizanske vlade med najtežje čase, ki so jih doživeli Novomeščani med drugo svetovno vojno."

 

=== Upor ===

Okupatorjeva politika je Slovence silila v upor in k ohranitvi nacionalnih interesov; mišljenj in različnih mnenj je bilo mnogo, toda cilj je bil skupni. Že 29. novembra 1941 so nekateri dijaki na novomeški gimnaziji na državni praznik (v spomin ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918) vstali in dve minuti molče stali. Vse ravnatelje srednjih šol je zato sklical visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Graziolli, ki je zagrozil, da bo zaprl vse šole, če se bo to še ponovilo. Naslednja priložnost za tako manifestacijo je bil 1. december, dan zedinjene Jugoslavije. Mladinska osvobodilna fronta je začela po vseh šolah začela pripravljati podobne manifestacije kot 29. novembra. Temu pa so nasprotovali Mladinci, ki so delovali po načelih katoliške akcije in so ponosno deklarirali za Mahničeve učence. Manifestacije 1. decembra je bilo več kot le upor - bilo je tehtanje kateri politični pol ima večji vpliv na slovensko mladino. [[File:Dijaki ilegalne gimnazije (2).jpg|thumb|Fotografija novomeških dijakov, ki so se upirali fašizmu.|329x329px]]

 

 

== Kulturna dejavnost ==

O kulturnem dogajanju na novomeški gimnaziji od leta 1945 do 1990 ni več dosti pisnih virov. Gimnazijski arhivi iz tega obdobja so izgubljeni in tudi v zborniku, ki je izšel ob 225-letnici šole, kulturne dejavnosti niso bile posebej predstavljene, ampak le tu in tam mimogrede omenjene. kar o kulturnih dejavnostih iz tega obdobja na Gimnaziji Novo mesto vemo danes, je bilo pobrano iz ostalih lokalnih medijev, ki so beležili uspehe novomeških dijakov.

 

 

=== Filmska vzgoja in filmski krožek v 70. in 80. letih ===

Ljubitelji 'sedme umetnosti' so se začeli družiti v filmskem krožku v času, ko je film s svojo magično močjo pritegoval širok krog mladine. Film je bil v 70. pogosta tema razprav v šolskih klopeh, mesta v učnem programu pa ni imel. Priložnostni pogovori o filmu so se na Gimnaziji Novo mesto po ogledu predstav v kinu Krka razvili v zanimive debate. nadaljevale so se v krožku. nekatere dijake je sicer bolj mikalo ustvarjanje lastnih kratkih filmov, zato sta se z menjavo generacij vsebina in oblika dela spreminjali, glavna tema pa je vseskozi ostajala debata o filmih. Ko se je filmski krožek povezal s filmskim krožkom na ekonomsko administrativnem centru in filmskem odboru pri Zvezi kulturno-posvetnih organizacij, se je delo v krožku zelo popestrilo. Začelo se je resno pospeševanje filmske vzgoje v Novem mestu. To vzgojo so močno začeli podpirati tako profesorji, kot člani ZKO (Zveza kulturno.posvetnih organizacij); filmskih predstav so se začeli redno udeleževati dijaki srednjih pa tudi osnovnih šol. Člani filmskega krožka so ob vsaki predstavi za učence udeležence pripravili filmski list. ta je poleg ustvarjalcev predstavil filmsko zvrst, določeno kinematografijo, odlomke iz ocen filmskih kritikov, opozarjal pa je tudi na nekatere umetniško dovršene kadre in sekvence, zvočno spremljavo in filmski jezik. ta list je imel takrat posebno vlogo, saj se je film vključil v umetniško vzgojo pri pouku, pedagoške literature s tega področja pa je bilo zelo malo.

 

== Znani dijaki ==

# [[Boris Andrijanič]], podjetnik

# [[Igor Bavčar]], politik

# [[Igor Lukšič]], politik

 

 

* [[Ferdo Kozak]], pisatelj

* [[Uroš Lubej]], aktivist

 

 

== Viri ==

* ''250 let Gimnazije Novo mesto 1746-1996'', več avtorjev. Novo mesto, 1996. {{COBISS|ID=61531648}}

* ''225 let novomeške Gimnazije'', več avtorjev. Novo mesto, 1971. {{COBISS|ID=1148489}}

* ''260 let Gimnazije Novo mesto'', več avtorjev. Novo mesto, 2006. {{COBISS|ID=229907712}}

 

 

{{school-stub}}