Mangan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
poboljšal stran |
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.39.208 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 1:
<!-- Here is a table of data; skip past it to edit the text. -->
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left: 0,5em"
|-
| colspan="2" cellspacing="0" cellpadding="2" |
{| align="center" border="0"
|-
| colspan="2" align="center" | [[krom]] – '''mangan''' – [[železo]]
|-
| rowspan="3" valign="center" | '''Mn'''<br />[[tehnecij|Tc]] <br /> <br />
|-
| align="center" | [[Slika:Mn-TableImage.png]]
<div align="right"><small>[[periodni sistem elementov|Celotna tabela]]</small></div>
|}
|-
! colspan="2" align=center bgcolor="#ffc0c0" | '''Splošno'''
|-
| [[Abecedni seznam elementov|Ime]], [[Seznam elementov po znaku|znak]], [[Seznam elementov po atomskem številu|število]]
| mangan, Mn, 25
|-
| [[Kemijska vrsta]]
| [[prehodna kovina|prehodne kovine]]
|-
| [[skupina periodnega sistema|Skupina]], [[perioda periodnega sistema|perioda]], [[blok periodnega sistema|blok]]
| [[element 7. skupine|7]], [[element četrte periode|4]] , [[d-blok|d]]
|-
| [[Gostota]], [[Mohsova trdotna lestvica|trdota]]
| 7470 [[kilogram na kubični meter|kg/m<sup>3</sup>]], 6,0
|-
| [[barva|Videz]]
| align="center" | srebrnkasta kovina<br />[[Slika:Mn,25.jpg|125px|]]
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Lastnosti [[atom]]a'''
|-
| [[Atomska teža]]
| [[1 E-26 kg|54,938049 a. e. m.]]
|-
| [[Polmer atoma]] (izračunan)
| [[1 E-10 m|140 (161) pm]]
|-
| [[Kovalentni polmer]]
| 139 [[pikometer|pm]]
|-
| [[van der Waalsov polmer]]
| n/a pm
|-
| [[Elektronska konfiguracija]]
| <nowiki>[</nowiki>[[argon|Ar]]<nowiki>]</nowiki>3d<sup>5</sup>4s<sup>2</sup>
|-
| [[elektron|e<sup>-</sup>]] na [[energijski nivo]]
| 2, 8,13,2
|-
| [[oksidacijsko stanje|Oksidacijska stanja]] ([[oksid]])
| 7,6,4,'''2''',3 (močna kislina)
|-
| [[Zgradba mreže]]
| telesno centrirana kubična
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Fizikalne lastnosti'''
|-
| [[Agregatno stanje]]
| trdno ([[magnetizem|navadno ni magneten]])
|-
| [[Tališče]]
| 1517 [[Kelvin|K]] (2271 °[[Fahrenheit|F]])
|-
| [[Vrelišče]]
| 2235 K (3564 °F)
|-
| [[Molarna prostornina]]
| 7,35 [[znanstvena notacija|×]]10<sup>−6</sup> [[kubični meter na mol|m<sup>3</sup>/mol]]
|-
| [[Izparilna toplota]]
| 226 [[kilodžul na mol|kJ/mol]]
|-
| [[Talilna toplota]]
| 12,05 kJ/mol
|-
| [[Parni tlak]]
| 121 [[Pascal|Pa]] pri 1517 K
|-
| [[Hitrost zvoka]]
| 5150 [[meter na sekundo|m/s]] pri 293,15 K
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Razne lastnosti'''
|-
| [[Elektronegativnost]]
| 1,55 ([[Paulingova lestvica]])
|-
| [[Specifična toplota]]
| 480 [[joule na kilogram-kelvin|J/(kg · K)]]
|-
| [[Električna prevodnost]]
| 0,695 10<sup>6</sup>/(m·[[ohm]])
|-
| [[Toplotna prevodnost]]
| 7,82 [[vat na meter-kelvin|W/(m·K)]]
|-
| 1. [[ionizacijski potencial]]
| 717,3 kJ/mol
|-
| 2. ionizacijski potencial
| 1509 kJ/mol
|-
| 3. ionizacijski potencial
| 3248 kJ/mol
|-
| 4. ionizacijski potencial
| 4940 kJ/mol
|-
| 5. ionizacijski potencial
| 6990 kJ/mol
|-
| 6. ionizacijski potencial
| 9220 kJ/mol
|-
| 7. ionizacijski potencial
| 11500 kJ/mol
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Najstabilnejši izotopi'''
|-
| colspan="2" |
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100 %"
|-
! [[Izotop|izo]]
! [[pogostost izotopa|NA]]
! [[razpolovna doba|''t''<sub>1/2</sub>]]
! [[razpadni način|DM]]
! [[energija razpada|DE]] [[megaelektronvolt|MeV]]
! [[razpadni produkt|DP]]
|-
| <sup>52</sup>Mn
| [[sintetični radioizotop|{sint.}]]
| [[1 E5 s|5,591 d]]
| [[zajetje elektrona|ε]]
| 4,712
| <sup>52</sup>[[krom|Cr]]
|-
| <sup>53</sup>Mn
| {syn.}
| [[1 E14 s|3,74 million years]]
| ε
| 0,597
| <sup>53</sup>[[krom|Cr]]
|-
| <sup>54</sup>Mn
| {syn.}
| [[1 E7 s|312,3 d]]
| ε<br />[[razpad beta|β<sup>-</sup>]]
| 1,377<br />0,697
| <sup>54</sup>[[krom|Cr]]<br /><sup>54</sup>[[železo|Fe]]
|-
| <sup>55</sup>Mn
| 100 %
| colspan="4" | Mn je [[stabilni izotop|stabilen]] s 30 [[nevtron]]i
|}
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}
'''Mangán''' ([[latinščina|latinsko]] ''manganum'') je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Mn''' in [[atomsko število]] [[25 (število)|25]].
Mangan je [[siva|sivkasto]]-[[bela]] [[kovina]], na videz podobna [[železo|železu]]. Je trdna in zelo krhka kovina, ki se težko [[taljenje|tali]], a zlahka [[oksidacija|oksidira]]. Manganska kovina je [[feromagnet]]na le po posebni obdelavi.
Najpogostejša [[oksidacijsko stanje|oksidacijska stanja]] mangana so +2, +3, +4, +6 in +7, čeprav opažajo tudi oksidacijska stanja od +1 do +. Mn<sup>2+</sup> v bioloških sistemih pogosto tekmuje z [[magnezij|Mg<sup>2+</sup>]] in spojine mangana, kjer je oksidacijsko stanje +7, so močni [[oksidacija|oksidacijski agenti]].
Barve vodnih raztopin z manganovimi ioni v različnih oksidacijskih stanjih:
Mn<sup>2+</sup> - brezbarvna
MnO<sub>2</sub> (Mn<sup>4+</sup>) - rjava
MnO<sub>4</sub><sup>2-</sup> (Mn<sup>6+</sup>) - petrolejsko zelena
MnO<sub>4</sub><sup>-</sup> (Mn<sup>7+</sup>) - vijolična
Spojine :
* MnO<sub>2</sub> = [[manganov oksid]] (tudi ''manganov (IV) oksid'', zastarelo:[[manganski superoksid]], [[manganski peroksid]]) ... Mineraloška imena: [[rjavi manganovec]], [[piroluzit]], [[polianit]], [[psilomelan]]
* Mn<sub>3</sub>O<sub>4</sub> = Najstabilnejši manganov oksid ... Mineraloška imena: [[hausmanit]],...
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|mangan|Mangan}}
{{commons|manganese}}
{{kemični elementi}}
{{Element-stub}}
[[Kategorija:Kemični elementi]]
| |||