Vasa (ladja): Razlika med redakcijama

dodanih 222 zlogov ,  pred 5 leti
m
popr. vir
(popravki, Vasa ni bila standardna linijska ladja, se ne omenja v člankih o linijskih ladjah)
m (popr. vir)
Švedska vojaška ladja '''Vasa''' (po tedanjem pravopisu '''Wasa''') se je potopila na svoji krstni plovbi [[10. avgust|10. avgusta]] [[1628]] potem, ko je izplula iz [[Stockholm|stockholmskega]] pristanišča. Preplula je komaj 1.300 m in se potopila na globino 32 m 120 m od obale. ''Vasa'' je bila predhodnica razreda [[Linijska ladja|linijskih ladij]], največjih lesenih vojaških ladij. Postala naj bi kraljevska admiralska ladja. Imela je 64 topov, od tega 48 24-funtnih.
 
Ladjo ''Vasa'' so zgradili v obdobju prehoda pomorske taktike. Pred tem časom je topništvo bilo uporabljeno v prvi fazi boja, obstreljevanju je sledil boj možnaskok na možasovražno zladjo naskokomin naboj sovražnomož ladjona moža. Z nastopom velikih linijskih ladij z veliko ognjeno močjo so skušali potopiti nasprotne ladje brez naskoka. Po oborožitvi je ''Vasa'' presegala večino tedanjih bojnih ladij. odOd kasnejšega standarda linijskih ladij pa jo loči to, da topovi na enem boku niso mogli hkrati ciljati v isto tarčo, ker so bili razporejeni po loku.
 
''Vasa'' se je potopila zaradi konstrukcijske napake: plovno ni bila stabilna. V tistem času še ni bilo ustreznega znanja, da bi stabilnost lahko določili vnaprej. Ladja je imela preveliko maso v zgornjem delu. Že osnovna konstrukcija je bila pretežka in previsoka (višina stropov, masivnost palub), svoje so dodali topovi; med drugim so težke 48 funtne topove razporedili na zgornjo topovsko palubo.
 
''Vasa'' je edina dobro ohranjena lesena bojna ladja iz 17 stoletja. Zgodnji poskusi dviga ladje so bili neuspešni, so pa dvignili dragocene topove. Na ladjo so skoraj pozabili, dokler ostankov niso ponovno našli leta 1961. Leseni deli so se razmeroma dobro ohranili zaradi več srečnih okoliščin: večina razbitine je bila zasuta z usedlinami, voda na mestu potopa je zaradi dotoka sladke vode s celine (jezero [[Mälaren]]) malo slana, kar zavira obstojrazvoj najhujšega požiralca lesa v morjih, ''ladijskega črva'' ''[[Teredo navalis|(Teredo navalis]]'').
 
Po dvigu in postopku konzerviranja (prepojitev lesa s polietilen glikolom) v začasni zgradbi Vasavarvet so ladjo leta 1988 prepeljali v [[Muzej Vasa|''Muzej Vasa'']], nedaleč od kraja potopa (otok Djurgården, Stockholm ). Zaradi zanimivosti muzejske zbirke - ladje in najdenih predmetov - je ''Muzej Vasa'' postal najbolj obiskani muzej na Švedskem.
 
==Viri in opombe==
* ''Švedski ponos, ki je bil 333 let pod vodo: Ladja Vasa!'' [http://www.cosmopolitan.si/samo-zate/svedski-ponos-ki-je-bil-333-let-pod-vodo-ladja-vasa/ Cosmopolitan, 3. 9. 2011] Vpogledano 2015-10-22.
 
[[Kategorija:Linijske ladje]]
1.689

urejanj