Vasa (ladja): Razlika med redakcijama

dodanih 1.106 zlogov ,  pred 4 leti
popravki, Vasa ni bila standardna linijska ladja, se ne omenja v člankih o linijskih ladjah
(popravki, Vasa ni bila standardna linijska ladja, se ne omenja v člankih o linijskih ladjah)
[[Slika:The Vasa from the Bow.jpg|300px|right|thumb|''Vasa'' od spredaj, v muzeju]]
 
Švedska vojaška ladja '''Vasa''' (po tedanjem pravopisu '''Wasa''') se je potopila na svoji krstni plovbi [[10. avgust|10. avgusta]] [[1628]] potem, ko je komaj izplula iz [[Stockholm|stockholmskega]] pristanišča. Preplula je komaj 1.300 m in se potopila na globino 32 m 120 m od obale. ''Vasa'' je bila enapredhodnica zgodnjihrazreda [[Linijska ladja|linijskih ladij]], največjih lesenih vojaških ladij. Postala naj bi kraljevska admiralska ladja. Imela je 64 topov, od tega 48 24-funtnih.
 
Ladjo ''Vasa'' so zgradili v obdobju prehoda pomorske taktike. Pred tem časom je topništvo bilo uporabljeno v prvi fazi boja, obstreljevanju sledil boj mož na moža z naskokom na sovražno ladjo. Z nastopom velikih linijskih ladij z veliko ognjeno močjo so skušali potopiti nasprotne ladje brez naskoka. Po oborožitvi je ''Vasa'' presegala večino tedanjih bojnih ladij. od kasnejšega standarda linijskih ladij pa jo loči to, da topovi na enem boku niso mogli ciljati v isto tarčo, ker so bili razporejeni po loku.
''Vasa'' je edina dobro ohranjena ladja svoje vrste (lesene linijske ladje). Zgodnji poskusi dviga ladje so bili neuspešni, so pa dvignili dragocene topove. Na ladjo so skoraj pozabili, dokler ostankov niso ponovno našli leta 1961. Leseni deli so se razmeroma dobro ohranili zaradi več srečnih okoliščin: večina razbitine je bila zasuta z usedlinami, voda na mestu potopa je zaradi dotoka sladke vode s celine (jezero [[Mälaren]]) malo slana, kar zavira obstoj najhujšega požiralca lesa v morjih, ladijskega črva ''[[Teredo navalis]]''.
 
''Vasa'' se je potopila zaradi konstrukcijske napake: plovno ni bila stabilna. V tistem času še ni bilo ustreznega znanja, da bi stabilnost lahko določili vnaprej. Ladja je imela preveliko maso v zgornjem delu. Že osnovna konstrukcija je bila pretežka in previsoka (višina stropov, masivnost palub), svoje so dodali topovi; med drugim so težke 48 funtne topove razporedili na zgornjo topovsko palubo.
Nesojeni ponos švedske mornarice so se odločili dvigniti, raziskati in konzervirati. Leta 1980 je bil v Stockholmu odprt [[Muzej Vasa|muzej Vasa]], ki je postal najbolj obiskani muzej na Švedskem.
 
''Vasa'' je edina dobro ohranjena ladjalesena svojebojna vrsteladja (leseneiz linijske17 ladje)stoletja. Zgodnji poskusi dviga ladje so bili neuspešni, so pa dvignili dragocene topove. Na ladjo so skoraj pozabili, dokler ostankov niso ponovno našli leta 1961. Leseni deli so se razmeroma dobro ohranili zaradi več srečnih okoliščin: večina razbitine je bila zasuta z usedlinami, voda na mestu potopa je zaradi dotoka sladke vode s celine (jezero [[Mälaren]]) malo slana, kar zavira obstoj najhujšega požiralca lesa v morjih, ''ladijskega črva'' ''[[Teredo navalis|(Teredo navalis]]'').
 
Po dvigu in postopku konzerviranja (prepojitev lesa s polietilen glikolom) v začasni zgradbi Vasavarvet so ladjo leta 1988 prepeljali v [[Muzej Vasa|''Muzej Vasa'']], nedaleč od kraja potopa (otok Djurgården, Stockholm ). Zaradi zanimivosti muzejske zbirke - ladje in najdenih predmetov - je ''Muzej Vasa'' postal najbolj obiskani muzej na Švedskem.
 
[[Kategorija:Linijske ladje]]
Brezimni uporabnik