Redakcija: 03:52, 10. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 21 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q852212 ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:15, 18. oktober 2015 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m+/dp Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Bolométer''' ([[grščina\|grško]] bolé, bolaí - (''sončni'') ''[[žarek]]'' + mètron - ''[[mera]]'') je [[fizika]]lna [[merilna priprava]] za [[merjenje]] vpadnega [[elektromagnetno valovanje\|elektromagnetnega valovanja]] ([[svetlobni tok\|svetlobnega toka]], [[izsev]]a). [[Izum]]il ga je leta [[1878 v znanosti\|1878]] (1881) ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir [[Samuel Pierpont Langley]]. Bolometer je sestavljen iz dveh zelo tankih trakov, na primer iz [[platina\|platine]] ali iz druge [[električna prevodnost\|električno prevodne]] [[snov]]i, od katerih je eden počrnjen. Pod vplivom sevanja ([[toplotni tok\|toplotnega toka]]) se trak hitro segreje in se mu poveča [[električni upor]]. Vezan je z [[galvanometer\|galvanometrom]], po katerem steče [[električni tok]]. Vrstica 5: [[Termopar]], [[termobaterija]] in bolometer zaznavajo [[svetloba\|svetlobo]] vseh [[valovna dolžina\|valovnih dolžin]] enako. Čeprav bolometre lahko uporabljamo za merjenje sevanja s poljubno [[frekvenca\|frekvenco]], se za večino pasov valovnih dolžin uporabljajo drugi merilni postopki, ki so še občutljivejši. Pri podmilimetrskih valovnih dolžinah (od približno 200 µm do 1 mm) je bolometer najobčutljivejša vrsta [[merilnik]]a. Pri teh valovnih dolžinah se bolometri zato uporabljajo v [[astronomija\|astronomiji]]. Za najboljše delovanje morajo biti hlajeni do malo nad [[absolutna ničla\|absolutno ničlo]] (od 50 [[mili\|m]][[kelvin\|K]] do 300 mK). Z bolometri je moč zaznati svetlobni tok do nekaj 100 [[nano\|n]][[watt\|W]]. Ameriški astronom [[Frank Washington Very]] je z bolometrom meril [[temperatura\|temperature]] površij [[Luna\|Lune]] in [[planet]]ov. Langley je leta [[1890]] objavil odmevni članek o opazovanjih Lune, vendar je iz neznanih vzrokov izpustil Veryjevo delo. Naslednje leto je Very objavil svoj članek o »Porazdelitvi Lunine toplote«, ki je vseboval tudi meritve med [[Lunin mrk\|Luninim mrkom]]. Ameriški fizik [[Frank James Low]] je leta [[1961]] izumil z [[galij]]em prevlečen [[germanij]]ev bolometer, s katerim so razširili astronomska opazovanja proti daljšim valovnim dolžinam (400 [[nanometer\|nm]] do 700 nm). Tedaj se je rodila sodobna [[infrardeča astronomija]]. Low je s svojimi tovariši z novim bolometrom opraviljal [[fotometrija\|fotometrične]] meritve Lune, planetov, [[zvezda\|zvezd]], [[meglica\|meglic]], [[galaksija\|galaksij]] in [[kvazar]]jev. Meritve so pokazale da [[Jupiter (planet)\|Jupiter]] in [[Saturn (planet)\|Saturn]] oddajata več [[energija\|energije]] kot jo prejemata od [[Sonce\|Sonca]], ter da so galaksije močni viri [[infrardeče valovanje\|infrardečega valovanja]]. Za svoje zanstveno delo je Low leta [[2006]] prejel [[~~Medalja~~medalja Bruceove\|~~Medaljo~~medaljo Bruceove]]. Predviden [[Evropska vesoljska agencija\|Esin]] satelit [[Planck Surveyor]] bo imel nameščene radiometre [[HEMT]] kot tudi bolometer in bo meril kozmično [[mikrovalovi\|mikrovalovno]] [[prasevanje\|prasevanje ozadja]] na manjših območjih kot [[NASA\|Nasin]] [[WMAP]]. Satelit Planck Surveyor je skupni projekt Ese in Nase. Njegove merilnike so preskusili z [[Antarktika\|antarktičnim]] daljnogledom. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki\|Bolometers\|bolometri}} * [[mikrobolometer]] * [[spektrobolometer]] Vrstica 18 ⟶ 19: == Viri == * {{navedi knjigo \|~~author~~last1=~~{{aut\|~~ Strnad,\|first1= Janez}} \|~~authorlink~~authorlink1= Janez Strnad \|year= 1978 \|title= Fizika, 2. del, Elektrika, Optika \|publisher= DZS \|location= Ljubljana \|pages= 512 \|~~id={{COBISS\|ID~~cobiss= 14981120}}}} {{fizikalna škrbina}} ~~{{phys-stub}}~~ [[Kategorija:Merilne priprave]] [[Kategorija:Fotometrija]] [[Kategorija:1878 v znanosti]] [[ko:저항 온도계]]

Bolometer: Razlika med redakcijama