Žito: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Vrstica 43:
 
==Poleganje==
Poleganje ali poleženost imenujemo večje ali manjše upogibanje oz. padec žit na tla. Vzroki za poleganje so neugodne vremenske razmere, predvsem nevihtni veter z obilnim deževjem (zlasti če piha izmenoma v več smereh), izdatno gnojenje z [[dušik]]om (hlevski gnoj), kisaj povzroči nesorazmerno izdolžitev bili, pretirano gosta setev, močnejši napad bolezni na korenino in osnovo bili, sortne lastnosti gradbe žita: zaželene so sorte s čvrsto, debelo in prožno biljo. Rada polegajo prava žita (najbolj rž in ječmen, nato oves in pšenica), od prosastih žit najbolj riž in proso, ajda je malce bolj odporna; koruza in sirek ne poležeta, čeprav ju lahko močan veter zlomi ali celo izruje. Posledice poleganja so sila raznovrstne, povzročajo pa veliko gospodarsko škodo (v povprečju vsaj za petino zmanjšan pridelek): polegle rastline so bolj dovzetne za bolezni, [[plesni]] in [[gnitje]] (list, bil in klas), asimilacija se zmanjša, rastna doba in zorenje se podaljšata, oploditev je slabša, zrna slabše natekajo in so tešča, zrna zaradi stika s tlemi klijejo že v klasu, žetev je otežena, uskladiščeno zrnje teže ohranimo kakovostno. Žito polega od kolenčenja do zorenja; velja, da zgodnejše poleganje povzroči največjo škodo, vendar se tedaj žito še lahko vzpne in zravna: [[fitohormon]]i namreč različno uravnavajo rast celic glede na njihovo osvetljenost, tako da celice v senci oz. obrnjene proti tlom zrastejo 2,5-krat toliko kot osvetljene. Najteže si pšenica opomore, če poleže med cvetenjem.
Preprečevalni ukrepi zoper poleganje so izbira odpornih [[kultiva]]rjev, pravočasna in dobra obdelava tal, primerno gnojenje, pravočasna in primerno gosta setev, lahko tudi uporaba hormonskih pripravkov proti bujni rasti (npr. klor-holin-klorid, CCC, znan pod trgovskim imenom [[stabilan]]).