Človek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.197.20 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
||
Vrstica 1:
{{Taksonomka
| color = pink
Vrstica 22 ⟶ 20:
| trinomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Človek''', tudi '''človeško bitje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Homo sapiens sapiens''''') je dvonožni [[prvaki|prvak]], [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] vrste '''''Homo sapiens''''' ([[slovenščina|slovensko]] umni človek), ki spada med [[opica|velike opice]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Homo (rod)|Homo]]''.
[[Nastanek in razvoj človeka]] še vedno ni popolnoma raziskan. V najstarejša obdobja človeške zgodovine imajo znanstveniki vpogled samo na podlagi naključno najdenih kosti ali zob, drobcev kamnitih orodij in nekaj genetskih sledi, odkritih v DNK. ''Homo sapiens'' se je razvil pred okoli 200.000 leti v [[Afrika|Afriki]]<ref>The Smithsonian Institution: [http://anthropology.si.edu/humanorigins/ha/sap.htm Human Origins Program]. Pridobljeno '''31.3.2008'''. {{ikona en}}</ref>. V primerjavi z drugimi [[živali|živalmi]] ima visoko razvite [[možgani|možgane]], sposobne [[abstraktno mišljenje|abstraktnega mišljenja]] in [[samoopazovanje|samoopazovanja]]. Prehod v pokončno držo, ki je sprostil zgornje okončine za manipuliranje s predmeti, mu je v povezavi z umskimi sposobnostmi omogočil najnaprednejšo uporabo [[orodje|orodja]] med vsemi živimi bitji, s tem pa tudi bistveno izboljšal možnost za preživetje. Danes šteje človeška [[populacija]] preko 6,6 milijarde posameznikov<ref>[http://www.census.gov/ipc/www/popclockworld.html WorldPOPClock Projection] U.S. Census Bureau, Population Division/International Programs Center. Pridobljeno '''31.3.2008'''.</ref>, ki poseljujejo vse [[celina|celine]] na [[Zemlja|Zemlji]] in [[nizka zemeljska orbita|nizko zemeljsko orbito]].
== Nastanek človeka ==
: ''Glavni članek: [[Nastanek in razvoj človeka]]''
Najbolj sprejeta razlaga nastanka in razvoja človeka je [[evolucija|teorija evolucije]].
[[Charles Darwin]] je postavil hipotezo, da so se vse današnje vrste razvile iz drugih, ki so živele v preteklosti. Čeprav se v svoji knjigi O izvoru vrst sicer ni dotaknil človeka, pa je kljub temu omenil, da je treba v skladu z evolucijsko teorijo »osvetliti tudi izvor človeka in njegovo zgodovino«. Te misli je pozneje uredil in podrobneje obdelal v svoji knjigi Izvor človeka, ki je izšla leta 1871. Knjiga je dodobra razburila tedanjo družbo, številni ugledni veljaki pa so celo menili, da je misel o izvoru človeka iz drugih živalskih vrst žaljiva in bogokletna. Kljub burnim začetkom pa se je Darwinova teorija o izvoru vrst in človeka ohranila in okrepila, tako da danes o tem dvomi malokdo.
Če se je sodobni človek razvil iz drugih vrst se pojavijo vprašanja, kakšne so bile te vrste, kdaj se je to zgodilo, ter kako? Darwin je menil, da morajo o razvojni preteklosti človeka obstajati dokazi. Zdelo se mu je, da bi bilo te dokaze še najbolje iskati med fosili.
Naše fosilne najdbe kažejo, da so zgodnji človečnjaki, npr. [[avstralopitek]]i, živeli na področju Afrike pred okoli 200.000 leti. Preživljali so tako, da so nabirali [[seme]]na in [[plod]]ove ter s kamni razbijali preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji [[mesojedec|mesojedci]].
== Človeško telo ==
=== Zgradba ===
: ''Glavni članek: [[Anatomija človeka]]''
V grobem delimo človeško telo na [[glava|glavo]] in [[trup]], iz katerega izraščata dva para [[okončina|okončin]] - [[roka|roki]] in [[noga|nogi]]. Glava nosi [[centralni živčni sistem]] z večino [[čutilo|čutil]] ter začetni del [[prebavni trakt|prebavnega trakta]]. V trupu so [[dihala]], [[prebavila]], [[izločala]], [[obtočila]] in [[spolni organ]]i. Strukturno oporo telesu daje [[okostje človeka|skelet]], na katerega so pripete [[mišica|mišice]], ki omogočajo premikanje.
=== Pogoji delovanja ===
Človek sodi med [[toplokrvnost|toplokrvne]] organizme, kar pomeni, da s porabo [[metabolna energija|metabolne energije]] vzdržuje stalno telesno temperaturo. To mu omogoča optimalno delovanje v razmeroma širokem razponu [[temperatura|temperature]] okolja.
=== Spola ===
Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po [[biološki spol|spolu]]. Približno 51 odstotkov je [[moški]]h, 49 odstotkov pa [[ženska|žensk]]. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega [[življenje|življenja]] potrebna [[seks|spolna združitev]] moškega in ženske.
[[Evolucija]] je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.
Razlika v biološki osnovi človeka, [[gen]]skem zapisu, je v enem izmed 23 [[kromosom]]skih parov: Če bo ta par X-X bo zarodek ženski, če pa bo par X-Y, se bo razvil moški. Ženska vedno prispeva X, moški pa lahko X ali Y. Spol je določen s [[sperma|semensko tekočino]], saj le-ta nosi odločilni drugi kromosom.
Nekatere [[fiziologija|fiziološke]] razlike, ki se pojavijo (najverjetneje zaradi tega kromosoma) med odraslim moškim in žensko so:
* Povečane [[prsi]] pri ženskah (zaradi potrebe po hranjenju [[dojenček|dojenčka]] z materinim [[mleko]]m)
* Različni razmnoževalni [[organ (biologija)|organi]] (moška [[penis]] in [[modo|moda]] ter ženski [[nožnica]] in [[maternica]])
* Različna poraščenost telesa z [[dlaka]]mi (najbolj vidna zaradi neporaščenih prsi žensk)
* Širši boki pri ženskah (zaradi lažjega [[rojstvo|rojevanja]])
* Mesečni ciklus izločanja jajčeca pri ženskah ([[menstruacija]])
Med moškim in žensko je še veliko drugih razlik. Dober pokazatelj ne[[enakopravnost]]i med spoloma so naslednja dejstva:
* Žensk v [[parlament]]ih je bilo leta [[1996]] 11,7 odstotka.
* Prva [[država]], ki je ženskam (leta [[1893]]) podelila volilno pravico je bila [[Nova Zelandija]].
* Na vodilne državne položaje je bilo v dvajsetem stoletju izvoljenih okoli 30 žensk.
* Dve tretjini [[pismenost|nepismenega]] prebivalstva sestavljajo ženske.
* Dve tretjini [[otrok]], ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
* Na leto zaradi [[splav]]a v nevarnih pogojih umre okoli 70.000 žensk.
* Na dan umre okoli 1.600 žensk zaradi razlogov [[nosečnost]]i in [[rojstvo|rojevanja]].
* več kot 20 % [[zakon (družabno življenje)|poročenih]] žensk je žrtev [[nasilje|nasilja]] v domačem krogu.
=== Razvoj ===
Razvoj človeka se večinoma prične s spočetjem - spolnim odnosom med staršema, nosilcema dednih lastnosti, ki jih bo podedoval plod. Po [[Osemenitev|osemenitvi]] [[Jajčece|jajčeca]] v [[Mati|materinem]] telesu se prek procesa [[Delitev celic|delitve celic]] po pravilih v [[Genetski zapis|genih]] razvije novo živo bitje, ki ga mati okoli 9 mesecev nosi v maternici ([[nosečnost]]), sledi [[porod]], nato se prekine fizična povezava (popkovina) med materjo in otrokom. Po rojstvu človek še naprej raste, celice pa se mu, v pravih pogojih, obnavljajo vse do smrti. Kdaj se zarodek že sme imenovati človek je predmet mnogih debat.
=== Rase ===
Ljudje se pogosto kategoriziramo po [[rasa|rasi]] ali [[etnična pripadnost|etnični pripadnosti]], čeprav je biološka relevantnost te razdelitve vprašljiva. Delitev temelji na prednikih in vidnih znakih, posebej barvi kože in [[obraz (anatomija)|obraznih]] potezah, pa tudi na manj očitnih značilnostih, kot je tveganje za določene dedne [[bolezen|bolezni]], npr. [[anemija srpastih celic|anemijo srpastih celic]].
== [[Razum|Človekov razum]] ==
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških [[možgani|možganov]], [[živčje|živčnega sistema]] in sestavo [[telo (fiziologija)|telesa]] nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega [[spomin]]a. Razum (racio) je po definiciji ''obnašanje, ki prineše največjo korist'', a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
=== [[Zavest]] ===
Gre za zaznavanje dogodkov ter njihovo vrednotenje. Zavest je poznana pod pojmom objektivni [[um]], [[pamet]] ali kar [[možgani]]. Gre namreč za tisti del uma, ki na osnovi čutil (torej [[sluh]]a, [[vonj]]a, [[tip]]a, [[okus]]a in [[vid]]a) zaznava oz. sprejema signale in na temelju le-teh z dolečenimi procesi sprejema odločitve.
Na zavest lahko vplivamo oz. jo imamo ves čas pod nadzorom, prav tako pa lahko tudi spreminjamo odločitve, ki jih sprejema.
==== [[Samozavest]] ====
Poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja.
Omenjeno poznavanje je zgolj korak bliže samozavesti, kateremu sledi »spoznavanje«, ko se učimo to »orodje«, te lastnosti uporabljati in jih vključevati v zunanji svet, torej raziskovati medsebojno delovanje...zavedati se svojih lastnosti ali sposobnosti pomeni, da vsaj približno poznamo efekt akcije in reakcije, v idealnih okoliščinah, seveda...in iz istega gledišča je zavedanje temelj samozavesti.
==== [[Motivacija]] ====
Razlog za izvedbo akcije.
Motivacija je lahko zunanja (npr. s strani učitelja, naj se učenec bolj potrudi, saj bo tako dosegel boljši uspeh v življenju) ali notranja (primer razmišljanja: »''Če grem nekaj pojest, bom kasneje bolje pisal.''«). Tudi [[placebo]] deluje s pomočjo motivacije (primer razmišljanja: »''Če bom pojedel tableto, bom ozdravel.''«).
=== [[Podzavest]] ===
Podzavest je nekakšen potrjevalec tistega, v kar verjamemo, oz. tistega, kar ji [[zavest]] ponudi kot resnico. Podzavest se nikoli ne upira tistemu, kar ji naroči zavest, saj vsako misel spremljajo reakcije v podzavesti. Kako razmišljamo, kaj govorimo in kako delujemo, se lahko zaradi delovanja podzavesti nekoč izrazi kot dogodek, izkušnja, lastnost.
==== [[Navade]] ====
Navade so lastnosti človeškega obnašanja, ki jih človek lahko nadzoruje, npr. [[kajenje]], [[umivanje rok]], ali [[ritem spanja]].
==== [[Refleksi]] ====
Refleksi so lastnosti človekovega obnašanja, ki jih človek ne more nadzorovati, oziroma je nadzor zapleten. Kažejo se kot reakcije na zunanje ali psihološke vplive, na primer umik po dotiku ali bolečini, panika/boj po strahu.
=== [[Nagon]]i ===
So lastnosti obnašanja zaradi delovanja človeških organov ali razumskih predpostavk.
== Medčloveški odnosi ==
[[Slika:Fromvictoriapeakatnight.jpg|thumb|220px|Človek je prilagodil svoje okolje, da omogoča preživetje velikih skupnosti, kot je [[Hong Kong]]]]
Človek je izrazito socialno bitje z močno izraženo težnjo po oblikovanju skupnosti, kar mu je v [[prazgodovina|prazgodovini]] omogočilo preživetje v sovražnem okolju.
* [[prijateljstvo]]
* [[ljubezen]]
* [[družina]]
* [[suženjstvo]]
* [[družba]]
** [[komuna]]
** [[naselje]]
*** [[vas]]
*** [[mesto]]
** [[država]]
==== Verske skupnosti ====
Ena izmed oblik človekovega medsebojnega delovanja so tudi '''verske skupnosti'''. V njih se pripadniki neke [[vera|vere]] družijo na osnovi [[dogma|dogm]], verovanj ali drugih '''ne'''splošno priznanih pogledov na življenje, [[Vesolje]] in sploh [[vse]].
V nekaterih državah imajo verske skupnosti poseben, privilegiran položaj, kar nakazuje pomen oziroma vpliv vere:
* ni jim potrebno plačevati davkov,
* gradijo lahko objekte, ki ne sledijo državnim urbanističnim predstavam o okolju,
* dopuščeno jim je kratenje osebnih pravic(s privolitvijo vernika),
* dovoljeno je mučenje živali v ritualne(tradicionalne) namene...
==== Spletne skupnosti ====
Z uveljavitvijo povezovanja [[računalnik]]ov v [[omrežje|omrežja]] so se oblikovala elektronska stičišča ljudi z določenimi nazori.
Prek prvih [[elektronska oglasna deska|elektronskih oglasnih desk]], so svoja mnenja in ideje sprva izmenjavali računalniški strokovnjaki, po medmrežnem povezovanju v [[Internet]], pa so se število, raznovrstnost in dosegljivost teh komunikacijskih servisov izredno povečali. Poleg javnih klepetalnic (npr. [[IRC]]) obstaja tudi sistem tematsko razvrščenih novičarskih skupin ''Newsgroups'', ter veliko število spletnih mest ([[Splet|WWW]]), kjer ljudje predstavljajo svoje nazore in se o njih pogovarjajo (npr. [[Wikipedija]]).
== Dosežki človeštva ==
[[Slika:Astronaut-in-space.jpg|thumb|220px|Vesoljska znanost daje človeku nov pogled na lastno pomembnost]]
Človek je v svojem razvoju naredil več skokov, ki so mu izredno povečali sposobnost preživetja in ga ločili od živali.
Za te dosežke je človek uporabil razum - [[izkušnja|Izkušnje]] iz [[preteklost]]i, [[posploševanje]] in [[poskus|poskušanje]] so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za [[človeštvo]] (ne vedno) in za [[Zemlja|Zemljo]] (le redko).
{{stolpci|2|*[[življenje v skupnosti]]
* [[obleka]]
* netenje [[ogenj|ognja]]
* [[past]]i in [[orožje]] za lov na živali
* [[priprava hrane]]
* [[gradnja]] [[bivališče|bivališč]]
* [[lončarstvo]] in [[konzerviranje]]
* [[pisava]]
* [[zdravstvo]]
* [[tehnologija]]
* [[znanost]]
* [[umetnost]]
* [[filozofija]]
* [[družbeni sistem]]i
* [[ekonomija]]
}}
== Viri ==
{{opombe|2}}
== Glej tudi ==
* [[antropologija]]
* [[učlovečenje]]
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|človek|Človek}}
{{wikinavedek}}
;{{ikona sl}}
* [http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf Biološka in psihosocialna evolucija človeka]
;{{ikona en}}
* ''[http://www.archaeologyinfo.com/homosapiens.htm Homo sapiens]'' na archaeology.info
[[Kategorija:Človek|*]]
| |||