Nikolaj Kuzanski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
Potem je pravo opustil in študiral [[teologija|teologijo]] v [[Köln]]u, kjer je prišel v stik s krščanskim novoplatonizmom [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]]<ref>Maurer 2001, str.323</ref>, kar ga je dodatno motiviral za nadaljnji študij novoplatoničnih filozofov in mistikov<ref>Avguština, Prokla, Psevdo-Dionizija, Aviceno, ''ibid.''</ref>. Bil je temeljito izobražen, znal je vse tri stare jezike, [[stara grščina|grščino]], latinščino in [[hebrejščina|hebrejščino]], bil pa je tudi izrazito matematično nadarjen. Kot lieški [[naddiakon]] ([[arhidiakon]]) je sodeloval na [[koncil v Baslu, Ferrari in Firencah|baselskem]] ekumenskem [[koncil]]u med letoma 1431 in 1449.
V tem času je napisal delo ''De concordantia catholica'', zbirko razmišljanj o Cerkvi. To delo je dolgo služilo kritikom papeštva še dolgo po tem ko je Kuzanec zapustil [[Basel]] in se leta 1438 pridružil naporu [[papež Evgenij IV.|papeža Evgena IV.]] v približevanju zahodnih cerkva z vzhodnimi. Tega leta je [[papež Evgen IV.]] poslal Kuzanskega v okviru [[Koncil v Firencah|Koncila v Firencah]] v [[Konstantinopel]], da bi zaradi čedalje večje nevarnosti pred [[Turki|turškim]] prodiranjem, ki je ogrožalo
Leta 1447 so v Italijo prišli tudi prvi begunci iz ogroženega Konstantinopla in drugih dežel propadajočega [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ki so ga takrat v zaključni fazi osvajali [[Osmani]]. Tega leta so bolonjskega škofa Tommaso Parentucellija izvolili za [[papež Nikolaj V.|papeža Nikolaja V.]], ki je nasledil Evgena IV.. Leta 1453 je
Na povratku iz Kostantinopla je Kuzanski med burno vožnjo veliko premišljeval, kar ga je usmerilo k pisanju o bolj [[metafizika|metafizičnih]] vsebinah. Nato je predstavljal papeža v Nemčiji in postal znan kot Herkul Evgenove stvari. Po uspešni zadolžitvi kot papeški [[nuncij]], ga je Nikolaj V. leta 1448 ali 1449 povzdignil v kardinala. Leta 1450 so ga imenovali za [[brixen]]škega [[škof]]a. Njegovemu škofovanju je nasprotoval avstrijski nadvojvoda [[Sigismund, avstrijski nadvojvoda|Sigismund]]. Nadvojvoda je leta 1460 Kuzanca zaprl, zaradi česar je [[papež Pij II.]] izobčil Sigismunda in izrekel [[interdikt]] nad njegovimi pokrajinami. Kuzanski se nikoli ni mogel vrniti v svojo [[škofija|škofijo]].
Pokopali so ga v [[cerkev sv. Petra v vezeh, Rim|cerkvi svetega Petra v vezeh]] v [[Rim]]u. Kasneje so se njegovi posmrtni ostanki izgubili. Ostal je le spomenik, ki ga predstavlja kot kardinala.
|