Nikolaj Kuzanski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
Potem je pravo opustil in študiral [[teologija|teologijo]] v [[Köln]]u, kjer je prišel v stik s krščanskim novoplatonizmom [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]]<ref>Maurer 2001, str.323</ref>, kar ga je dodatno motiviral za nadaljnji študij novoplatoničnih filozofov in mistikov<ref>Avguština, Prokla, Psevdo-Dionizija, Aviceno, ''ibid.''</ref>. Bil je temeljito izobražen, znal je vse tri stare jezike, [[stara grščina|grščino]], latinščino in [[hebrejščina|hebrejščino]], bil pa je tudi izrazito matematično nadarjen. Kot lieški [[naddiakon]] ([[arhidiakon]]) je sodeloval na [[koncil v Baslu, Ferrari in Firencah|baselskem]] ekumenskem [[koncil]]u med letoma 1431 in 1449.
V tem času je napisal delo ''De concordantia catholica'', zbirko razmišljanj o Cerkvi. To delo je dolgo služilo kritikom
Leta 1447 so v Italijo prišli tudi prvi begunci iz ogroženega Konstantinopla in drugih dežel [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ki so ga takrat v zaključni fazi osvajali [[Osmani]]. Tega leta so bolonjskega škofa Tommaso Parentucellija izvolili za [[papež Nikolaj V.|papeža Nikolaja V.]], ki je nasledil Evgena IV.. Leta 1453 je [[Seldžuki|seldžuški]] [[sultan]] [[Mehmed II. Osvajalec]] zavzel tudi Konstantinopel in mesto je padlo [[Otomansko cesarstvo|Otomanskim]] Turkom v roke. Tako se je tedaj razlil po vsej Italiji pravi hudournik beguncev. Med njimi so bili tudi znanstveniki, ki so prinesli s seboj stare grške rokopise in razširili znanje starogrškega jezika. Vsi so našli pri Nikolaju V. gostoljubno zavetišče. Ta zelo izobraženi papež si je pridobil za razcvet [[znanost]]i posebne zasluge, saj si je ne glede na gmotne žrtve priskrbel okoli 3000 starih rokopisov in ustanovil z njimi [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Nikolaj V. pa se ni zadovoljil samo s tem, da je priskrbel rokopise, ampak je zbral tudi poznavalce grškega jezika, da bi ta dela prevedli v latinščino. Prva njegova pomočnika pri tem sta bila prav Kuzanski in Bessarion. Za apostolskega tajnika je papež postavil celo grško-bizantinskega humanista in Bessarionovega učitelja [[Georgij Gemist Pleton|Georgija Gemista Pletona]] iz [[Trapezunt]]a (1355 – 1452).
|