Pegam in Lambergar: Razlika med redakcijama

 

== O pesmi==

Pegam sprašuje cesarja, če ima pod seboj koga, ki bi se spopadel z njim in cesar mu odgovori, da ga ima, in sicer Lambergarja iz bele [[Ljubljana|Ljubljane]]. Cesar je temu hitro poslal pismo in ga je Lambergar dobil, se je zjokal, saj se je večjega in močnejšega Pegama bal. Mati, ki je sedela za pečjo, mu je rekla, naj se nikar ne boji, saj bo zanj molila. Dala mu je ta nasvet: ko bo prispel na Dunaj, naj pozove Pegama v boj. Ko bosta prvič zajezdila, se bosta samo »kušnila«, v drugo si bosta mezince odgriznila, v tretje pa si bosta glave sekala. Pegam bo imel tri glave, on pa naj odseka srednjo. Lambergar je tako storil in zgodilo se je, kot mu je rekla mati. Pegam je bil premagan, cesar zadovoljen in Lambergar srečen.

 

Pesem se je z leti spreminjala - vanjo so vpletli tudi podvige Gašperja II. Lamberga, ki je živel kasneje, proslavil pa se je na turnirskem polju.

 

V 15. stoletju se je vnel boj za zapuščino [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Jan Vitovec (ki ga v pesmi predstavlja Pegam) je poveljeval vojski (ki so jo zbrali vdova [[Ulrik II.|Ulrika II.]], Katarina, in [[Goriški grofje]]) ter napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča poknežene grofije celjske. Razdejal je [[Kranjska|deželo Kranjsko]] in požgal veliko gradov. [[Cesar]] Friderik je na pomoč poklical neustrašnega Lambergarja in s Pegamom sta se spopadla na [[Dunaj]]u. Zmago je slavil Lambergar. V tej različici pesmi Pegam umre, v resnici pa (Jan Vitovec) ni in je le poražen odšel z Dunaja. Zmagovalci so se mu maščevali tudi tako, da so ga predstavljali kot pošast s tremi glavami, ki čaka pod zemljo.

 

Z Lambergi pa je povezan tudi [[grad Kamen]], kjer si še danes lahko ogledamo ruševine.

 

{{navedek|Velik ni, pa je širok;<br />

al' nam tukaj je od rok.<br />