Japonščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Vrstica 33:
|notice = IPA
}}
'''Japónščina''' (japonsko 日本語, ''nihongo'') je jezik izolat z več kot 120125 milijoni govorcev.<ref>[http://web.archive.org/web/20080214110213/http://www.nvtc.gov/lotw/months/march/Japanese.html Internetni arhiv {{en}}]</ref>, Jev uradniprvi jezikvrsti na na [[Japonska|Japonskem]], medtemkjer koje imauradni pojezik. svetu v nekaterih državah status jezika manjšine.
 
O predzgodovini jezika je malo znanega, tudi se le malo ve, kdaj se je jezik pojavil na Japonskem. Kitajski dokumenti iz 3. stoletja navajajo nekaj japonskih besed, obsežnejših besedil ni najti do 8. stoletja. V [[obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185) je [[Kitajski jezik|kitajščina]] občutno vplivala na [[Sino-Japanonski besednjak|besednjak]] in glasotvorje [[stara japonščina|stare japonščine]]. Japonščina jasnega srednjega veka (1185–1600) je doživela spremembe, ki so jo približale moderni obliki jezika, in prve primere brought it closer to the [[Gairaigo|evropskih sposojenk]]. Standardni dialekt se je s pokrajine[[Kansai]] na področje [[Edo|Eda]] (dandanašnjega [[Tokyo|Tokija]]) premaknil v času med zgodnjim 17. stoletjem in sredo 19.stoletja. Po 1853, to je po koncu [[Sakoku|samovoljne izolacije Japonske]] je dotok sposojenk iz evropskih jezikov občutno porastel. Posebno sposojenke iz angleščine, pa tudi [[Wasei-eigo|japonske besede z angleškim korenom]] so postale vse pogostejše.
 
Japonščina je [[aglutinativen jezik]], iz [[Mora (lingvistika)#Japonščina|mor]], ne zlogov, zložen jezik z enostavno [[fonotaktika|fonotaktiko]], [[monoftong|čistim]] sistemom vokalov, fonemično dolžino vokalov in konsonantov in leksikalno pomembnim poudarkom zlogov besede. Zaporedje besed je običajno [[subjekt–objekt–glagol]]. Japonski partikli pri tem označujejo gramatično funkcijo besed. Struktura stavka je tema-komentar. Partikli na koncu stavka dodajajo rečenemu čustven ali empatičen prizvok, ali pa nakazujejo vprašanje. Samostalniki ne poznajo ednine ali množine in tudi spola ne; jezik tudi ne pozna pridevnikov. Glagoli se spregajo, v prvi vrsti po času (sedanjik, preteklik itd) in načinu (trpnik itd), ne pa po spolu. Japonski ekvivalenti pridevnikov se ravno tako spreghajo. Japonščina pozna zapleten sistem častljivih izražanj, z oblikami glagolov in besednim zakladom, ki skupaj nakazujejo odnos med govorcem, poslušalcem in osebami, o katerih se govori.
{{Listen|filename=Japanese_pitch_accent_demonstration.ogg|title=Normativni japonski akcenti|description=Zvočni zapis razlik v besedah, na osnovi normativnega, t.j. Tokijskega dialekta.|format=[[Ogg]]}}]]
== Zgodovina in razvrstitev ==
[[historična lingvistika|Zgodovinsko jezikoslovje]] nima enotnega mnenja o izvoru japonščine; obstaja več med seboj izključujočih si teorij: