Feminizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 6:
Nekateri feministični raziskovalci in raziskovalke izpostavljajo, da bi morale biti ustaljene [[hierarhija|hierarhije]] v [[poslovnost|poslovnem]] in [[politika|političnem]] svetu ter na sploh v vseh organizacijah nadomeščene z [[decentraliziranost|decentralizirano]] ultra-[[demokracija|demokracijo]]. Nekateri trdijo, da je obstoj osrednjega vodje v katerikoli organizaciji izpeljan iz paternalistične strukture družine, ki jo je zategadelj treba reformirati in zamenjati. Za te raziskovalce in raziskovalke je tematika feminizma širša in ni strogo vezana na zadeve, povezane s spolno determiniranostjo (glej tudi [[anarho-feminizem]] in [[post-strukturalizem]]).
Družbeni konstrukti na področju spolnih identitet so postali še posebej pomembni v času ko je medicina in druge vrste terapija in zdravljenje presegla mnoge prej naravno postavljene meje dojemanja sveta. Tudi filozofija je vidno pričela presegati naravnopravne teorije pravičnosti, dojemanje sveta je tako postalo vidno bolj subjektivno. Spolna identiteta je prav tako del te diskusije, ki se močno naslanja na človekove pravice in osebnostne pravice posameznika v pravni družbi. Feminizem se zaradi svojega nastanka naslanja v veliki meri na posameznikovo pravico do samoaktualizacije.
Feministični politični [[aktivizem]] se navadno osredotoča na zadeve, kot so [[pravica do splava]], [[nasilje nad žensko]] in nasploh [[nasilje v družini]], [[porodniški dopust]], [[spolna diskriminacija]], [[spolno nadlegovanje]] in [[spolno nasilje]]. Teme, ki jih obravnava feminizem, vključujejo [[patriarhat]], [[stereotip]]e ipd.
V [[1960.|60-ih]] in [[1970.|70-ih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] se je feminizem v teoriji in praksi osredotočal predvsem na [[belci|belke]] [[srednji sloj|srednjega sloja]] z [[Zahod]]a, a se je obenem skliceval na zastopanost vseh [[rasa|ras]] in [[družbeni sloj|slojev]]. V novejšem obdobju številni feministični teoretiki in teoretikinje postavljajo pod vprašaj predpostavko, da prototipna »ženska« predstavlja homogeno skupino posameznikov z enakimi interesi. S pojavom feminističnih aktivistov in aktivistk iz različnih okolij se je za teoretike feminizma pojavila možnost, da se poskusijo ugotoviti presek med temami, vezanih na spol, in drugimi sociološkimi kategorijami, kot sta rasa ali sloj. Številni feministi in feministke danes zastopajo stališče, da je feminizem prvinsko gibanje, ki si prizadeva za odpravo mej, vezanih na [[socialni sloj]], [[rasa|raso]], [[kultura|kulturo]] in [[vera|vero]], ki pa je obenem kulturno pogojeno in obravnava teme, relevantne za ženske v izbrani družbi, najsi bo to [[obrezovanje žensk]] v [[Sudan]]u ali »[[stekleni strop]]« v zahodnih družbah; obenem pa razpravlja o tem, katere od specifičnih tem, kot so [[posilstvo]], [[incest]] ali [[materinstvo]] so univerzalne in zadevajo vse ženske.
Feminizem je deležen tudi vrsto različnih napadov. Poglavitna težava feminizma je obsežnost in nedefiniranost gibanja, ki vsebuje tako boj za varstvo pravic homoseksualcev, vprašanje zvestobe, nasilja nad ženskami in celo vrsto drugih zakonskih problematik, ki so po svoji naravi zelo kompleksne in pomembne teme, ki so pomembno oblikovale zgodnje 20.stoletje in to še vedno počnejo.
Feministke so tako spolno dejavne posameznice, zavedne državljanke in visoko delujoče posameznice, ki prevzemajo delno družbeno vlogo samorefleksije glede težav s spolno in družbeno identiteto žensk v njihovem okolju. Tako omogočajo družbi, državljanom in posameznikom, da izbirajo najbolj učinkovita sredstva pri skrbi za svoje pravice, člane družine, otroke in širšo družbo. Gibanje za feminizem je v osnovi boj zoper prevlado moškega spola na oblasti, saj je ta oblast krivična. Definicija pravičnosti v odnosu med spoloma, še posebej v družbeni ureditvi, pa je nestalna, nedefinirana in prav tako družbeni konstrukt. Feminizem kot kulturni boj je tako pogosto nepotrebno relativiziran, politično pa izgublja na moči ravno na področju pravic samskih žensk in družbenih konstruktov, ki veljajo zanje.
== Glej tudi ==
| |||