Paleografija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 45 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q179957 |
delno popravljeno |
||
Vrstica 3:
Paleografija je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s proučevanjem starih pisav:
Pisava je zgodovinski izraz kulturnega in duhovnega življenja družbe, zato pravimo, da paleografija proučuje tudi kulturni in duhovni razvoj družbe ob tem, ko proučuje pisavo. Pri tem raziskovanju in proučevanju sta pomembna dva pristopa: * kulturno-zgodovinski pristop.
Poznamo toliko različnih paleografij kot poznamo različnih pisav (latinska, arabska, grška, …).
Paleografija je interdisciplinarna veda, ki se povezuje s številnimi drugimi vedami ([[zgodovina]], [[umetnost]], [[literatura]], [[arhitektura]], [[pravo]],…).
== Zgodovina paleografije ==
Prva omemba – 1708 [[Montefalcon]]
* '''2/2 15C''' – pojav
* '''2/2 17C''' – začetki paleografije so povezani s polemiko med [[jezuiti]] in [[benediktinci]], iz katere je izšla znanstvena diskusija o začetkih paleografije.
Jezuiti:
Benediktinci:
▲ ~ 1675 [[Papenbroeck]] (nadaljuje izdajo vitae). Napiše metodološko kritično študijo o kritiki virov, s katero poda naslednje ugotovitve:
▲ ** kritičnost med zanesljivostjo in nezanesljivostjo
Začetki paleografije so povezani z začetki diplomatike. Izda šest knjig o diplomatiki z metodologijo reševanja diplomatičnih vprašanj. Prvi sistematizira [[latinica|latinico]], kar predstavlja začetek latinske paleografije.
▲ ** starost listine (starejša ko je, manj je zanesljiva)
▲ ** večina vladarskih listin je falsifikatov
▲ ~ 1681 [[Mabillon]] – »oče paleografije«
▲ ** loči med poslovno - kurazivno in knjižno pisavo
▲ ** loči med pisavami antike in srednjega veka
▲** NAPAČNO meni, da so nekatere nacionalne pisave zgodnjega srednjega veka produkt germanskih ljudstev.
▲ ~ 1713 [[Maffei]] – popravi napačno Mabillonovo idejo in korogira, da
▲** nacionalne pisave niso produkt germanskih ljudstev, ampak da so nadaljevanje latinske pisave iz antike, ki jo je vsak narod razvijal na svoj način v treh zvrsteh (minuskula, majuskula in kuraziva).
▲** originalno obstaja le ena pisava, to je latinica
'''2/2 18C''' – paleografija pride na univerze (Gissen, Gottingen, Strassbourg)
▲** osnoval prvo zbirko faksimil
▲** ločil je paleografijo od diplomatike
▲** pisave pa razdelil na minuskulne in majuskulne (majuskulo delo na unicijalo in kapitalo, minuskulo pa na pokončno in kurazivno).
'''19C''' – klasična doba paleografije in diplomatike
== Paleografija na Slovenskem ==
[[Kategorija:Zgodovinske vede]]
|