Hipokrat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Manjše urejanje |
|||
Vrstica 4:
'''Hipokrat s Kosa''' ([[grščina|grško]] Ιπποκράτης: Ippokrátes), [[Grki|grški]] [[antična Grčija|antični]] [[zdravnik]], * okoli [[460 pr. n. št]], [[Egejsko morje|egejski]] [[otok]] [[Kos (otok)|Kos]], [[Grčija]], † okoli [[380 pr. n. št]], [[Larissa]], [[Tesalija]], Grčija.
Hipokrat slovi kot ena najizjemnejših osebnosti v [[medicina|medicini]] vseh časov. Ima celo [[vzdevek]] ''oče znanstvene medicine''. Pripadal je šoli [[asklepij]]adov z otoka Kosa. Dela, katera mu pripisujemo, so ovrgla [[praznoverje]] in [[čarovnija|čarovnije]] preproste »medicine« in tej vedi položila temelje med drugimi [[znanost]]mi. Zbral je in kritično ocenil izkušnje [[Stari Egipt|staroegipčanskih]] in predhodnih antičnih grških zdravnikov. Ohranilo se je okrog 60 medicinskih del, ki mu jih pripisujejo, vendar ni verjetno, da je avtor vseh sam, nedvomno pa je na njihov nastanek močno vplival. Imenujemo jih ''Corpus Hippocraticum''. Najvažnejša so: ''[[Aforizem|Aforizmi]]'', ''O [[zrak]]u, [[voda|vodi]] in tleh'', ''O [[epidemija]]h'', ''
== Hipokratova medicina ==
Vrstica 10:
Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj, vsaka pa ima svojo značilnost - suhoto, mraz, vlažnost in vročino - in svoj »telesni sok«. <ref>Pareti, Luigi (1971): Zgodovina človeštva - Stari svet, II/2, DZS, Ljubljana, str. 99 - 101.</ref>
Vsak [[človek|človeški]] organizem je bil torej po Hipokratovem mnenju sestavljen iz štirih [[telesni sok|telesnih sokov]]: [[kri|krvi]], [[sluz]]i, [[žolč]]a in [[črni žolč|črnega žolča]]. Glede na prevlado enega od njih v človeškem telesu je nastal prvi [[psihologija|psihološki]] nauk o [[značaj]]ih: pri [[kolerik]]u prevladuje žolč, pri [[melanholik]]u črni žolč, pri [[sangvinik]]u kri, pri [[flegmatik]]u pa sluz. Če so sokovi v pravem razmerju (evkrazija), je posameznik [[zdravje|zdrav]], v nasprotnem primeru (diskrazija) pa ne. Hipokrat je opisal tudi znake nekaterih bolezni, denimo [[epilepsija|epilepsije]] in [[malarija|malarije]]. Pomembno je prispeval tudi k razvoju [[kirurgija|kirurgije]], čeprav ni sistematično eksperimentiral v [[fiziologija|fiziologiji]], [[patologija|patologiji]] in [[anatomija|anatomiji]]
== Današnji čas ==
Danes je najbolj znan po [[Hipokratova prisega|Hipokratovi prisegi]], imenovani po njem. Opraviti jo mora vsakdo, ki postane zdravnik. S tem se zaveže k [[morala|moralnim]] in [[etika|etičnim]] načelom zdravniškega poklica. Pripisujejo mu tudi načelo ''Primum non nocere'' (Najprej, ne škodi!) in geslo ''Ars longa, vita brevis'' (Umetnost traja dolgo, življenje je kratko) (v [[latinščina|latinščini]])
== Glej tudi ==
| |||