Hipokrat: Razlika med redakcijama

Hipokrat slovi kot ena najizjemnejših osebnosti v [[medicina|medicini]] vseh časov. Ima celo [[vzdevek]] ''oče znanstvene medicine''. Pripadal je šoli [[asklepij]]adov z otoka Kosa. Dela, katera mu pripisujemo, so ovrgla [[praznoverje]] in [[čarovnija|čarovnije]] preproste »medicine« in tej vedi položila temelje med drugimi [[znanost]]mi. Zbral je in kritično ocenil izkušnje [[Stari Egipt|staroegipčanskih]] in predhodnih antičnih grških zdravnikov. Ohranilo se je okrog 60 medicinskih del, ki mu jih pripisujejo, vendar ni verjetno, da je avtor vseh sam, nedvomno pa je na njihov nastanek močno vplival. Imenujemo jih ''Corpus Hippocraticum''. Najvažnejša so: ''[[Aforizem|Aforizmi]]'', ''O [[zrak]]u, [[voda|vodi]] in tleh'', ''O [[epidemija]]h'', ''PrognostikaPrognosti'' in druga.

Danes je najbolj znan po [[Hipokratova prisega|Hipokratovi prisegi]], imenovani po njem. Opraviti jo mora vsakdo, ki postane zdravnik. S tem se zaveže k [[morala|moralnim]] in [[etika|etičnim]] načelom zdravniškega poklica. Pripisujejo mu tudi načelo ''Primum non nocere'' (Najprej, ne škodi!) in geslo ''Ars longa, vita brevis'' (Umetnost traja dolgo, življenje je kratko) (v [[latinščina|latinščini]]). Pretepli so ga, ker je očetu pjsknil vino.