Ribosom: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.131.164 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 1:
'''Ribosom''' je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih [[celica]]h in ki [[katalizator|katalizira]] in regulira tvorbo [[protein]]ov. Ribosomi so sestavljeni iz [[ribosomska RNA|ribosomske RNA]] in [[ribosomski protein|ribosomskih proteinov]] ([[ribonukleoprotein]] ali RNP). Namenjen je [[gensko prevajanje|prevajanju]] (translaciji) [[mRNA|informacijske RNA (mRNA)]] v [[polipeptid]]no verigo (npr. protein). Predstavljamo si ga lahko kot tovarno, kjer poteka izgradnja proteina na osnovi genetskih navodil. Ribosomi lahko v [[citoplazma|citoplazmi]] (notranja tekočina celice) prosto lebdijo ali pa so vezani na [[endoplazemski retikulum]] ali na [[jedrna ovojnica|jedrno ovojnico]]. Ker so ribosomi [[ribocim]]i, naj bi bili ostanki [[sveta RNA]].
Ribosome je sredi 50. let 20. stoletja z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]] kot goste delce oziroma zrnca prvi opazoval [[Romuni|romunski]] celični biolog [[George Palade]]<ref>G.E. Palade. (1955) »A small particulate component of the cytoplasm.« ''J Biophys Biochem Cytol.'' Jan;1(1): strani 59-68. PMID 14381428</ref>. Za odkritje je pozneje prejel tudi [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado]]. Izraz ''ribosom'' ({{jezik-en|ribosome}}) pa je prvi uvedel znanstvenik Richard B. Roberts leta 1958:
{{citatni blok|V času simpozija so se pokazale semantične težave. Nekateri sodelujoči pod izrazom mikrosomi razumejo z drugimi proteini in lipidnimi snovmi kontaminirane ribonukleoproteinske delce mikrosomske frakcije; drugi menijo, da mikrosomi sestojijo iz z delci kontaminiranih proteinov in lipidov. Izraz »mikrosomski delci« se ne zdi zadosten, izraz »ribonukleoproteinski delci mikrosomske frakcije« pa je precej prezapleten. Med srečanjem se je pojavil tudi predlog »ribosom«. Tako ime se zdi zelo primerno in tudi zveni prijetno. Če bi ribonukleoproteinske delce velikosti od 20 do 100S imenovali »ribosom«. bi se rešili sedanje zmede.|Roberts, R. B.|Microsomal Particles and Protein Synthesis<ref>Roberts, R. B., urednik. (1958) »Introduction« v ''Microsomal Particles and Protein Synthesis.'' New York: Pergamon Press, Inc.</ref>}}
Strukturo in delovanje ribosomov in pridruženih molekul, ki jih skupaj imenujemo ''translacijski aparat'', precej raziskujejo že od sredine 20. stoletja in sta tudi danes zelo aktivno področje raziskovanja.
== Pregled ==
Ribosomi sestojijo iz dveh podenot (slika 1), ki se medsebojno prilegata (slika 2) in med sintezo proteinov kot enota prevajata [[mRNA]] v polipeptidno verigo. [[Prokarionti|Prokariontski]] podenoti sestojita iz ene ali dveh, [[evkarionti|evkariontski]] pa iz ene ali treh zelo velikih molekul [[RNA]] (imenovanih tudi ribosomska RNA ali [[rRNA]]) ter več manjših proteinskih molekul. [[Kristalografija|Kristalografsko]] delo je pokazalo, da ob reakcijskem mestu za sintezo polipeptidov ni nobenih proteinov. To kaže, da so proteinski gradniki ribosomov ogrodje, ki naj bi povečalo sposobnost rRNA za sintezo proteinov, sami pa v katalizi ne sodelujejo.
[[Slika:ribosome_structure.png|frame|'''Slika 2 :''' Velika (1) in mala (2) podenota se prilegata drug drugi (opomba: na sliki so angstromi napačno označeni kot nanometri)]]
Velikosti
== Viri in opombe ==
| |||