Velika depresivna motnja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Parsoid bug phab:T107675
m Bot: Parsoid bug phab:T107675
Vrstica 294:
{{See also|Ljudje z Večjo depresivno motnjo}}
 
Predstave med ljudmi o tem, kaj je depresija, se zelo razlikujejo, tako znotraj kultur kot tudi med njimi. "''Ker znanstveno utemeljene gotovosti ni''," je eden od komentatorjev pripomnil, "''se razprava o depresiji vrti okoli jezikovnih vprašanj. Kako stanje imenujemo - 'bolezen','' ''motnja', 'duševno stanje', - vpliva na to, kako nanj gledamo, kako ga diagnosticiramo in kako zdravimo''."<ref>{{cite web |url=http://www.slate.com/id/2129377|title=The Depression Wars: Would Honest Abe Have Written the Gettysburg Address on Prozac? |author=Maloney F|date= 3 November 2005|work= Slate magazine |publisher= Washington Post|accessdate=3 October 2008}}</ref> Obstajajo kulturne razlike glede tega, v kolikšni meri spada huda depresija med bolezni, ki zahtevajo individualno strokovno zdravljenje, in v kolikšni meri je kazalec za nekaj drugega, kot so recimo nerešeni socialni ali moralni problemi, biološka neravnovesja, ali pa odsev razlik v tem, kako prizadeti razume svoje lastne stiske, ki lahko krepijo občutke nemoči, in čustveni boj z njimi. <ref name="Karasz05">{{cite journal | author = Karasz A | title = Cultural differences in conceptual models of depression | journal = Social Science in Medicine | volume = 60 | issue = 7 | pages = 1625–35 | year = 2005 | pmid = 15652693 | doi = 10.1016/j.socscimed.2004.08.011 }}</ref> <ref>{{cite journal|author=Tilbury, F|year=2004|title=There are orphans in Africa still looking for my hands': African women refugees and the sources of emotional distress|journal=Health Sociology Review|volume=13|issue=1|pages=54–64|url=http://www.atypon-link.com/EMP/doi/abs/10.5555/hesr.2004.13.1.54|accessdate=3 October 2008|doi=10.5555/hesr.2004.13.1.54}}</ref> ''<nowiki/>''
 
Diagnoza je v nekaterih državah, na primer na [[Ljudska republika Kitajska | Kitajskem]], manj pogosta. Razlog za to naj bi bilo v tradiciji zakoreninjeno zanikanje ali [[somatizacija]] čustvene depresije (čeprav se je po letu 1980 lahko da zanikanje depresije na Kitajskem že drastično spremenilo).<ref>{{cite journal | author = Parker G, Gladstone G, Chee KT | title = Depression in the planet's largest ethnic group: The Chinese | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 158 | issue = 6 | pages = 857–64 | year = 2001 | pmid = 11384889 | doi = 10.1176/appi.ajp.158.6.857 | last2 = Gladstone }}</ref> Po drugi strani je možno, da so zahodne kulture začele na človeško stisko gledati drugače in pri tem nekatere od njenih oblik povzdignile v status motnje. Avstralski profesor [[Gordon Parker]] in drugi so argumentirali, da zahodna zasnova depresije "''medikalizira''" žalost ali bedo.<ref name=Parker07>{{cite journal | author = Parker G | title = Is depression overdiagnosed? Yes | journal = [[BMJ]] | volume = 335 | issue = 7615 | pages = 328 | year = 2007 | pmid = 17703040 | pmc = 1949440 | doi = 10.1136/bmj.39268.475799.AD | url = http://www.bmj.com/cgi/content/full/335/7615/328 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Pilgrim D, Bentall R|year=1999|title=The medicalisation of misery: A critical realist analysis of the concept of depression |journal=Journal of Mental Health |volume=8 |issue=3 |pages=261–74 |url=http://www.ingentaconnect.com/content/apl/cjmh/1999/00000008/00000003/art00007 |doi=10.1080/09638239917580}}</ref> Podobno trdijo drugi, z madžarsko-ameriškim psihiaterom [[Thomas Szasz|Thomasom Szaszom]] na čelu, da je depresija metaforična bolezen, katero je neprimerno obravnavati kot dejansko obolenje.<ref>{{cite web |author=Steibel W (Producer) |year=1998 |url=http://www.szasz.com/isdepressionadiseasetranscript.html |title=Is depression a disease? |work=Debatesdebates |accessdate=16 November 2008}}</ref> Čutiti je bilo tudi zaskrbljenost, da se DSM kot tudi področje opisne psihiatrije, ki izraz uporabljata, nagibata k [[postvarenje (zmota) | potvarjanju]] abstraktnih pojavov, kot je recimo depresija, pri katerih gre lahko da v resnici za [[ Socialni konstruktivizem | socialne konstrukte]].<ref name="Blazer">{{cite book |author=Blazer DG |title=The age of melancholy: "Major depression" and its social origins |publisher= Routledge|location=New York, NY, USA |year=2005 |isbn=978-0-415-95188-3}}</ref> Ameriški [[arhetipska psihologija | arhetipski psiholog]] [[James Hillman]] piše, da je depresija lahko zdrava za [[duša|dušo]], če "nudi zatočišče, omejitev, osredotočenje, resnost, težo, in ponižno nemoč. "<ref name="Hillman">{{cite book |author=Hillman J (T Moore, Ed.) |title=A blue fire: Selected writings by James Hillman |publisher= Harper & Row|location=New York, NY, USA |year=1989 |pages=152–53 |isbn=0-06-016132-9}}</ref> Hillman trdi, da so terapevtski poskusi ozdraviti depresijo odmev krščanske teme [[vstajenje|vstajenja od mrtvih]], vendar pa imajo nesrečno posledico, da duševno stanje osebe demonizirajo.