Mojzes: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vezaji |
|||
Vrstica 25:
Biblično besedilo razlaga, da je ime Mošeh משה izpeljano iz [[koren besede|besednega korena]] ''mšh'' משה »izvleči«, v {{Bibl|2 Mz 2,10}}: »[...] in mu dala ime Mojzes (משה). Rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila (משיתהו).«<ref name="World Publishing">{{Cite book |last = |first = |authorlink = |coauthors = |title = New World Dictionary-Concordance to the New American Bible |publisher = World Publishing |year = 1970 |location = |page =461 |url = |doi = |id = |isbn = 0-529-04540-0 }}</ref>
Ime je povezano z »izvleči« v trpni obliki
Drugi povezujejo ime z egipčanskim ''ms'', kakor je v Tuth-mose in Ra-messes in pomeni »rojen« ali »otrok«.<ref name="World Publishing"/><ref>So BDB Theological Dictionary and
Vrstica 57:
Mojzes je dosegel četrto srečanje. Aron je priklical žabe iz [[Nil|Nila]], da so preplavile Egipt, vendar so faraonovi čarovniki lahko storili enako. Faraon je prosil Mojzesa, naj umakne žabe in obljubil, da bo v zameno dovolil Izraelcem praznovati v puščavi. Faraon si je nato premislil in slednjega ni dovolil.<ref name="Exodus 8:13-15" />
Faraon je dovolil Hebrejcem oditi potem, ko je Mojzesov Bog poslal deset nadlog nad Egipčane. Tretja in četrta sta bili komarji in muhe, peta je bila kuga na egipčanskem govedu, volih, kozah, ovcah, kamelah in konjih. Šesta so bili tvori na koži Egipčanov. Sedma nadloga je bila toča in grom, osma so bile [[kobilice]], deveta popolna tema. Deseta nadloga je bila pomor egiptovskih prvorojencev. Ta teror je prevzel Egipčane, da so dovolili Hebrejcem oditi. Teh dogodkov se Izraeliti spominjajo kot ''mimohoda
===Prečkanje Rdečega morja===
Mojzes je vodil svoje ljudstvo proti vzhodu, na dolgo potovanje proti Kanaanu. Sprevod se je premikal počasi in preden so prečkali mejo z Egiptom, so se morali trikrat utaboriti. Nekateri menijo, da je bilo to ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], drugi, da so bili tako južno kot je severni del Rdečega morja. Medtem si je faraon premislil in poslal za njimi veliko vojsko.
Vrstica 149:
Na podlagi te tradicije je ''Mojzesov zakon'' postal referenca za celotno pravno vsebino Peteroknjižja, ne le 10 zapovedi, ki so z Mojzesom eksplicitno povezane v biblični pripovedi.
Vsebina tega zakona je bila izluščena in zapisana v Rabinskem judaizmu kot 613 Mitzvot. V pozni [[antika|antiki]] je tradicija Mojzesa kot vira zakonov v Peteroknjižju spodbudila tradicijo Mojzesove avtoritete
==Mojzes v helenistični literaturi==
Vrstica 176:
;Strabon
[[Strabo|Strabon]], grški zgododovinar, geograf in filozof, je v svoji ''Geografiji'' (ok. 24) podrobno pisal o Mojzesu. Dojemal ga je kot Egipčana, ki je obsojal razmere v domači deželi in zato pritegnil mnoge sledilce, ki so spoštovali božanstvo. Napisal je tudi, da je Mojzes nasprotoval upodabljanju božanstva v obliki človeka ali živali in je bil prepričan, da je božanstvo entiteta, ki usmerja vse
:35. Egipčanski duhovnik, imenovan Mojzes, ki je posedoval del dežele, imenovane Spodnji Egipt, je bil nezadovoljen z tamkajšnjimi ustanovami, jo je zapustil in prišel v Judejo z veliko skupino ljudi, ki je častila Božanstvo. Izjavljal in učil je, da so Egipčani in Afričani zavzeli napačna stališča, ko so prikazovali Božanstvo pod podobami divjih zveri in goveda s polj in da se prav tako motijo Grki, ko svoje bogove prikazujejo v obliki ljudi. Bog je lahko tista ena stvar, ki usmerja vse nas, kopno in morje, kar imenujemo nebesa, vesolje, ali narava stvari ...
Vrstica 245:
V Novi zavezi je izmed starozaveznih likov Mojzes najpogosteje omenjen. Navadno je simbol Božjega zakona, kakor je okrepljen in razložen v Jezusovem učenju. Novozavezni pisatelji pogosto primerjajo Jezusove besede in dela z Mojzesovimi, da razlagajo Jezusovo poslanstvo. V [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] (7:39–43, 51–53) je zavrnitev Mojzesa od Judov, ki so častili zlato tele, povezana z zavrnitvijo Jezusa od Judov, ki se je nadaljevala v tradicionalnem Judaizmu.
Mojzes se pojavlja v več Jezusovih sporočilih. Ko ponoči sreča farizeja [[Nikodem|Nikodema]] (Jn 3), primerja Mojzesovo dviganje kače v puščavi, na katero so lahko pogledali Izraeliti in so bili rešeni z lastnim povzdignjenem (njegova smrt in vstajenje)
Kasnejši kristjani so našli številne druge vzporednice med življenjem Mojzesa in Jezusa do obsega, da je Jezus »drugi Mojzes«. Na primer, Jezusov pobeg pred Herodovim pomorom v Betlehemu primerjajo Mojzesovemu pobegu pred faraonovem načrtu obiti hebrejske otroke. Te vzporednice v Bibliji niso omenjene.
|