Mojzes: Razlika med redakcijama

Ime je povezano z »izvleči« v trpni obliki -– »ta, ki je bil izvlečen«. Tisti, ki se odmikajo od tradicionalne razlage, izpeljujejo ime iz enakega korena, vendar v tvorni obliki -– »tisti, ki izvleče iz«, v smislu »rešitelja, odrešenika«.<ref>HAW Theological Wordbook of the Old Testament</ref> Oblika imena, kakor je zapisana v [[Mazoretsko besedilo|Mazoretskem besedilu]] je pričakovana oblika tvornega [[Deležnik|deležnika]] v [[biblična hebrejščina|biblični hebrejščini]].<ref>Lambdin, T.O., ''Intro. to Biblical Hebrew''. NY:Charles Scribner's Sons, 1971. pp. 18-19</ref> [[Jožef Flavij]] je zagovarjal [[egiptovščina|egiptovsko]] etimologijo in nekateri strokovnjaki, ki so sledili njegovi izpeljavi imena iz [[koptski jezik|koptskega izraza]] ''mo'', »voda«, in ''`uses'', »rešiti, odrešiti«, predlagajo pomen »rešen iz vode«.<ref>[[Gesenius' Lexicon]] (1906), s.v. מֹשֶׁה ; Gesenius was sympathetic towards the Coptic etymology. So also Jones' Dictionary of Old Testament Proper Names</ref>

Faraon je dovolil Hebrejcem oditi potem, ko je Mojzesov Bog poslal deset nadlog nad Egipčane. Tretja in četrta sta bili komarji in muhe, peta je bila kuga na egipčanskem govedu, volih, kozah, ovcah, kamelah in konjih. Šesta so bili tvori na koži Egipčanov. Sedma nadloga je bila toča in grom, osma so bile [[kobilice]], deveta popolna tema. Deseta nadloga je bila pomor egiptovskih prvorojencev. Ta teror je prevzel Egipčane, da so dovolili Hebrejcem oditi. Teh dogodkov se Izraeliti spominjajo kot ''mimohoda -– ''pomor je šel mimo hiš Izraelitov, medtem ko je udaril Egipčane.<ref>{{cite web|url=http://www.jewfaq.org/holidaya.htm|title=Judaism 101: Pesach; Passover}}</ref>

Vsebina tega zakona je bila izluščena in zapisana v Rabinskem judaizmu kot 613 Mitzvot. V pozni [[antika|antiki]] je tradicija Mojzesa kot vira zakonov v Peteroknjižju spodbudila tradicijo Mojzesove avtoritete -– interpretacije celotne Tore kot Mojzesovega dela.

[[Strabo|Strabon]], grški zgododovinar, geograf in filozof, je v svoji ''Geografiji'' (ok. 24) podrobno pisal o Mojzesu. Dojemal ga je kot Egipčana, ki je obsojal razmere v domači deželi in zato pritegnil mnoge sledilce, ki so spoštovali božanstvo. Napisal je tudi, da je Mojzes nasprotoval upodabljanju božanstva v obliki človeka ali živali in je bil prepričan, da je božanstvo entiteta, ki usmerja vse -– kopno in morje:<ref name=Shmuel/>{{rp|1132|date=November 2012}}

Mojzes se pojavlja v več Jezusovih sporočilih. Ko ponoči sreča farizeja [[Nikodem|Nikodema]] (Jn 3), primerja Mojzesovo dviganje kače v puščavi, na katero so lahko pogledali Izraeliti in so bili rešeni z lastnim povzdignjenem (njegova smrt in vstajenje) -– ljudje lahko pogledajo nanj in bodo rešeni. V Jn 6 Jezus odgovori na trditve ljudi, da je Mojzes priskrbel mano v puščavi, da to ni bil Mojzes, ampak Bog. Sebe imenuje »kruh življenja« in tako izjavlja, da je on tisti, ki je bil predviden biti hrana Božjega ljudstva. Mojzes je skupaj z [[Elija|Elijem]] prisoten pri spremenjenje na gori, kakor ga opisujejo trije evangeliji (Mt 17, Mr 9, Lk 9).