Redakcija: 10:19, 21. september 2015 uredi 195.190.129.9 (pogovor) Kos besedila: "odnosih z javnostmi" popravljen v "odnosih z javnostjo". V slovenskem jeziku je namreč "odnos z javnostjo", medtem ko je "odnos z javnostmi" popolnoma nepravilno. Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:20, 21. september 2015 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.315 urejanj m Redakcija 4517658 uporabnika 195.190.129.9 (pogovor) razveljavljena - razlaga je napačna; javnosti je več in tudi izraz je zelo uveljavljen Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Javnost''' je v [[Komunikologija\|komunikologiji]] in [[Odnosi z javnostmi\|odnosih z ~~javnostjo~~javnostmi]] skupina ljudi, ki je pred nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ([[Komunikacija\|komunicira]] med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila. Zavzema politični prostor zunaj kontrole države, v katerem se oblikujejo mnenja ljudi oziroma [[javno mnenje]] o določenih političnih in družbenih vprašanjih. Po '''situacijski teoriji javnosti''', ki sta jo razvila ameriška teoretika odnosov z javnostmi, [[James E. Grunig]] in [[Tod Hunt]], ljudje, ki niso vključeni v problem, predstavljajo ''nejavnost''. Tisti, ki bodo občutili posledice problema, problema samega pa še niso spoznali, so ''latentna javnost''. Tisti, ki so spoznali problem, so ''zavedna javnost''. In tisti, ki so začeli razpravljati o možnih rešitvah problema postajajo ''aktivna javnost''. To situacijo Grunig in Hunt operacionalizirata s tremi neodvisnimi in dvema odvisnima [[spremenljivka]]ma. Prve tri spremenljivke so prepoznavanje problema, prepoznavanje onemogočanja in stopnja vpletenosti. Odvisni spremenljivki pa sta iskanje informacij ter njihovo procesiranje, predelava. Tako situacijska teorija javnosti daje štiri modela komunikacijskega obnašanja:

Javnost: Razlika med redakcijama