Albanija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'Kategorija:Evropske države Kategorija:Frankofonske države *' |
m vrnitev sprememb uporabnika 92.37.12.187 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik |
||
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
{{Infopolje Država
|native_name = ''Republika e Shqipërisë''
|conventional_long_name = Republika Albanija
|common_name = Albanija
|common_name2 = Albanije
|image_flag = Flag of Albania.svg
|image_coat = Albania state emblem.svg|150px
|image_map = Europe-Albania.svg
|national_motto = ''Ti Shqipëri më jep nder, më jep emrin shqipëtar (Ti, Albanija, mi daš ponos, ti mi daš ime Albanec.)''
|national_anthem = ''[[Hymni i Flamurit]]''<br />(''Himna zastavi'')
|official_languages = [[Albanščina]]
|capital = [[Tirana]]
|latd = 41 |latm = 20 |latNS = N |longd = 19 |longm = 48 |longEW = E
|largest_city = [[Tirana]]
|government_type = [[Republika]]
|leader_title1 = [[Seznam predsednikov Albanije|Predsednik]]
|leader_title2 = [[Seznam ministrskih predsednikov Albanije|Predsedniški minister]]
|leader_name1 = [[Bamir Topi]]
|leader_name2 = [[Edi Rama]]
|area_rank = 139.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 28 748
|percent_water = 4,7 %
|population_estimate = 3.002.859
|population_estimate_year = 2011
|population_estimate_rank = 135.
|population_census =
|population_census_year =
|population_density = 123
|population_density_rank = 63
|GDP_PPP_year = 2005
|GDP_PPP = 16,944 milijarde USD
|GDP_PPP_rank = 112.
|GDP_PPP_per_capita = $4.764
|GDP_PPP_per_capita_rank = 116.
|HDI_year = 2003
|HDI = 0,780
|HDI_rank = 72.
|HDI_category = <font color = "#FFCC00">srednja</font>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note = Od [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]
|established_event1 = Datum
|established_date1 = [[28. november]] [[1912]]
|currency = [[Lek (valuta)|Lek]]
|currency_code = ALL
|country_code = al
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.al]]
|calling_code = 355
|footnotes =
}}
'''Republika Albanija''' ali '''Albanija''' ([[albanščina|albansko]]: ''Shqipëria'', kar pomeni ''dežela orlov'') je [[država]] v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Na severu meji na [[Črna gora|Črno goro]], na severovzhodu na [[Kosovo]], na vzhodu na [[Republika Makedonija|Makedonijo]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]], na zahodu na [[Jadransko morje]], na jugozahodu pa na [[Jonsko morje]].
Albanija je bila v preteklosti ozemlje [[Italija|Italije]], oddaljene le 76 [[kilometer|km]] preko Jadranskega morja, ali vzhodnih sil ([[Otomanski imperij]]), ki so se širile v [[Evropa|Evropo]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Albanija zaprta [[komunizem|komunistična]] država, leta 1990 pa začela svojo [[tranzicija|tranzicijsko]] pot. [[Glavno mesto]] države je [[Tirana]]. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] leta [[2004]] je bila 3.544.808.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Albanije}}
V antični dobi so na ozemlju današnje Albanije živeli [[Iliri]], ki so jugozahodni [[Balkanski polotok|Balkan]] naseljevali pred [[Slovani]], [[Rimljani]] in [[Stari Grki|Grki]]. Rimljani so deželo osvojili leta [[229 pr. n. št.]] in jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta [[395]] prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri so se izognili [[asimilacija|asimilaciji]]. Do [[5. stoletje|5. stoletja]] je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so zaznamovali vpadi [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Huni|Hunov]] in [[Ostrogoti|Ostrogotov]], kasneje, med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje]]m, pa so obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na.
Albanija je dobila svoje ime med [[8. stoletje|8.]] in [[11. stoletje]]m, po etnični skupini ''Albanos''. Moč Bizanca je začela slabeti v [[9. stoletje|9. stoletju]], ko so nadzor nad deželami začeli prevzemati [[Normani]], [[Anžujci]], [[Srbi]] in [[Benečani]]. Po [[velika shizma|veliki shizmi]] leta 1054 se je severna Albanija zavezala katolicizmu, južna pa [[pravoslavna vera|pravoslavju]]. [[Srednji vek]] je prinesel razcvet albanskih [[mesto|mest]]. [[Albanski jezik]] je v tistem času imel vlogo neuradnega sporazumevalnega jezika, v uradnih zadevah sta ga nadomeščala [[grščina]] in [[latinščina]].
[[Turki]] so po oslabitvi Bizanca osvojili Albanijo do leta 1430. [[Skenderbeg]] se jim je s fevdalci ob pomoči Rima, [[Neapelj|Neaplja]] in [[Benetke|Benetk]] upiral 25 let, a je po njegovi smrti Albanija prišla pod popoln nadzor [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]], ki je kmalu začel intenzivno [[islam]]izacijo.
V [[19. stoletje|19. stoletju]] so se povečevala trenja narodov zaradi turške okupacije, iz česar se je porajala tudi kulturno-politično gibanje [[Prizrenska liga]], ki je želelo združeno neodvisno Albanijo. Leta 1908 so sprejeli svojo [[pisava|pisavo]], ki je temeljila na [[latinica|latinici]]. Kmalu je prišlo do uporov, ki so prerasli v [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] in poraz Turkov. Albanija je razglasila [[suverenost|suvereno]] državo, a so ''Velike sile'' dodelile [[Kosovo]] [[Srbija|Srbiji]] in [[Çamëria|Çamërio]] Grčiji. Med [[prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]] so deželo okupirale avstrijske in [[antanta|antantne]] sile. Po vojni je bila suverena Albanija sprejeta v [[Društvo narodov]].
[[1920.|Dvajseta leta]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so prinesla politično razdelitev države na liberalce in konzervativce, ki so prevladali; njihov voditelj se je okronal za kralja [[Ahmed Bey Zogu|Zoga I.]] ter se naslonil na [[Italija|Italijo]]. Ta je leta 1939 sama zavzela deželo in ga izgnala. Albanija je bila med [[druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]] priča močnemu [[protifašizem|protifašističnemu]] odporu [[nacionalizem|nacionalistov]], [[monarhist]]ov in [[komunizem|komunistov]]; slednji so s pomočjo [[Jugoslovani|Jugoslovanov]] prevzeli nadzor nad državo po umiku [[Nemci|Nemcev]], vodja pa je postal [[Enver Hoxha]].
Nova oblast je z reformami uvedla [[socializem]]. Po [[Josip Broz Tito|Titovem]] sporu z [[Informbiro]]jem leta 1948 je njen glavni zaveznik postala [[Sovjetska zveza]], v zgodnjih šestdesetih letih pa [[Ljudska republika Kitajska]]. Po sovjetski okupaciji [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1968 je Albanija izstopila iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. [[Diktatura sistema]] je bila v obdobju komunizma močna: stranke, z izjemo ''Albanske stranke dela'', so bile prepovedane, državna obveščevalna služba [[Sigurimi]] je izvajala strog nadzor nad prebivalstvom.
Ob zatonu evropskih komunističnih sistemov leta 1989 so tudi v Albaniji uvedli družbene in gospodarske reforme. Po krvavih [[demonstracija]]h je bila aprila 1991 sprejeta začasna ustava. Na položaj predsednika republike, ki je bila iz ''Ljudje republike Albanije'' preimenovana v ''Republiko Albanijo'', je bil znova izvoljen [[Ramiz Alia]], ekonomist [[Fatos Nano]] pa je postal premier. Zaradi nadaljnjih trenj je odstopila tudi ta in še nekaj nadaljnjih vlad. Albanija je v tem času vodila ostro politiko glede albanskih zamejcev na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Republika Makedonija|Makedoniji]]. Leta 1998 so se začele zaostrovati razmere z [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno republiko Jugoslavijo]], ki se je na uboj nekaj srbskih [[policist]]ov odzvala z nasiljem nad kosovskimi Albanci. Prišlo je do spopadov med jugoslovansko vojsko in albanskimi separatisti, [[Osvobodilna vojska Kosova|Osvobodilno vojsko Kosova]], v katerih je proti [[Srbija|Srbiji]] posredovala zveza [[Nato]]. Oktobra 1999 je postal premier reformistični [[Ilir Meta]], ki je promoviral navezavo na zahodno Evropo in dolgoročno vstop države v zvezo Nato ter [[Evropska unija|Evropsko unijo]].
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Albanije}}
[[Slika:Coastline in Albania.jpg|thumb|300px|Obala v južni Albaniji]]
Albanija zavzema 28.748 km², najdaljša diagonala (sever-jug) pa meri 345 km. Glavno mesto države je [[Tirana]] s 520 tisoč prebivalci, preostala večja mesta pa so [[Drač]], [[Elbasan]], [[Skadar]], [[Gjirokastër]], [[Vlorë]] in [[Korçë]]. Približno 70 odstotkov dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine. Najvišji vrhovi segajo nad 2400 metrov, najvišji vrh pa je [[Korab]] (2764 m). Sever dežele je hribovit in vsebuje več globokih dolin, proti jugu pa se niža in spreminja v gričevje ter priobalno ravnico. Slednja je najbolj poseljena.
Najdaljša reka Albanije je [[Drin]] z 282 km, sledijo pa ji [[Seman]], [[Škumbin]] in [[Vjöse]]. Vodne žile večinoma niso primerne za namakanje. Dežela ima tudi 3 večja jezera, in sicer [[Skadarsko jezero|Skadarsko]], [[Ohridsko jezero|Ohridsko]] ter [[Prespansko jezero|Prespansko]].
Gozdovi zavzemajo 36 odstotkov površin v državi, in sicer so mešanega tipa. Večje nekdaj gozdne površine so podlegle sečnji, kar danes povzroča močno erozijo prsti. Množina divjadi je zmanjšana zaradi krčenja naravnih površin, razmeroma mnogo pa je divjih ptic.
Albanija hrani relativno velike zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti [[železo]], [[baker]], [[krom]] in [[nikelj]]. Gozdovi so v Albaniji pomemben vir lesa. V bližini Tirane so rudniki [[lignit]]a in nahajališća [[bitumen|zemeljske smole]].
Glavnina Albanije ima [[Sredozemlje|sredozemsko]] podnebje, ki je zlasti izrazito v priobalnih nižinah. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi čas neviht ter občasnega sneženja. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. V najbolj vlažnem mesecu decembru pade 211 mm dežja, julij in avgust pa dobita po 32 mm. Povprečne letne [[padavine]] v obalnem pasu segajo do 1000 mm, v gorah pa do 2500 mm.
Industrializacija v preteklosti je povzročila hude ekološke težave, izmed katerih izstopajo ogrožanje in izumiranje divjih vrst, krčenje gozda in prekomerna širitev kmetijskih površin ter erozija. Izkopavanje rudnin onesnažuje zrak, zemljo in podtalnico.
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Albanije}}
[[Slika:1Lek.jpg|thumb|300px|Lek je narodna denarna valuta]]
Albanija se uvršča med ekonomsko najmanj razvite države v [[Evropa|Evropi]] – polovica prebivalstva se preživlja z dejavnostmi [[primarni sektor|primarnega gospodarskega sektorja]], petina državljanov pa je emigrirala v tujino. Po prehodu iz komunističnega političnega sistema je bila Albanija najbolj revna država Evrope. Temu je botrovalo strogo državno vodeno gospodarstvo pod komunisti; izvedena je bila popolna [[kolektivizacija]], prepovedana so bila vsakršna privatna podjetja, po ustavi pa v državno gospodarstvo niso smela vlagati tuja podjetja. Odklonjena je bila tudi tuja gospodarska pomoč.
Po demokratizaciji je prišlo do obsežnih reform, ki so zajele tudi gospodarstvo ter sprva povzročile hudo krizo med letoma 1989 in 1992. Z letom 1993 pa je prišlo do razmeroma hitrega vzpona ter privatizacije, tako je država leta 1995 nadzirala le še 40 odstotkov vse narodne ekonomije. [[Bruto družbeni proizvod]] na prebivalca je leta 2003 dosegel približno 4.900 [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]]. Danes se država manj kot na pomoč mednarodne skupnosti zanaša na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini. Kljub še vedno močni gospodarski rasti je revščina še vedno velika, saj se delo spopada z infrastrukturnimi težavami, kot so zastarelost delovnih strojev, pomanjkanje surovin, slabo prometno omrežje, malo izobraženega kadra ipd. Danes je stopnja brezposelnosti visoka, ravno tako pa [[korupcija]] in [[organiziran kriminal]].
Pretekla komunistična politika je označevala [[kmetijstvo]] kot zelo pomemben steber narodnega gospodarstva, zaradi česar je Albanija na kolektiviziranih poljih pridelala skorajda celotno zalogo prehrane, ki jo je potrebovalo prebivalstvo. Tudi v kmetijstvu je prišlo do zloma med tranzicijo v demokracijo, danes pa privatizirani kmetijski obrati prispevajo 25 % državnega BDP.
Hermetična izolacija države do leta 1989 je zatrla razvoj [[turizem|turizma]]. Pred kratkim je prišlo do vlaganj in razvoja turistične infrastrukture, leta 2001 je deželo obiskalo približno 34.000 turistov. Velik potencial so zlasti južne obale nasproti grškega turistično razvitega otoka [[Krf]] ter razsežni neokrnjeni gozdovi v gorati notranjosti.
Država ima majhen izvoz, uvozno blago pa prihaja zlasti iz [[Grčija|Grčije]] in [[Italija|Italije]]. Sredstva za slednjega se črpajo večinoma iz tuje denarne pomoči, pa tudi iz dohodkov izseljenih državljanov. Zunanji dolgovi znašajo 41,3 % BDP.
Narodna denarna valuta je ''[[Albanski lek|lek]]''; izdaja ga Banka Albanije. Država zaenkrat ne premore bank v privatnih rokah, obstajajo pa načrti za privatizacijo dveh od skupno treh komercialnih bank.
== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Albanije}}
[[Slika:Albania bunkers.jpg|thumb|300px|Znamenja albanske politične zgodovine je moč videti na mnogih mestih po deželi, med drugim v obliki množice bunkerjev]]
Med letoma 1944 in 1991 je imela popoln nadzor nad državo ''Albanska stranka dela''. Stranko je kot edino možno voditeljico postavljala [[ustava]], ki je med drugim tudi definirala državo kot [[marksizem|marksistično]]-[[leninizem|leninistično]]. Sistem se je začel sproščati po smrti predsednika Hoxhe, pri čemer so bile pomemben dejavnik stavke in protesti za demokratizacijo države ter sprejetje začasne ustave marca 1991 oziroma večstrankarske volitve. Nova ustava je bila sprejeta še leta 1998, ta pa je državo razglasila za [[parlamentarna republika|parlamentarno republiko]], prav tako pa svobodo vere, govora, organizacije, medijev in zborovanj.
Albanija je [[demokratična republika]]. Ljudski zbor je enodomni in ga sestavlja 140 poslancev, albanski strankarski sistem pa temelji na večstrankarski ureditvi. Zagotovljeno je [[socialno zavarovanje|socialno]] in [[pokojninsko zavarovanje]]. Albanske oborožene sile štejejo okoli 22.000 pripadnikov.
[[Vodja države]] je [[predsednik Albanije|predsednik]], ki ga izvoli [[Kuvendi]] vsakih 4 let. Glavni del Kuvendija, ki šteje 140 članov, je voljen prav tako na 4 leta. 100 predstavikov je izvoljenih na [[neposredne volitve|neposrednih volitvah]], medtem ko je ostalih 40 izbranih s pomočjo [[proporcionale volitve|proporcionalih volitev]]. Vodja [[vlada|vlade]] je [[predsednik vlade Albanije|predsednik vlade]], ki mu pomaga svet [[minister|ministrov]]; le-ta je izbran s strani predsednika vlade in potem potrjen z [[minimalna večina|minimalno večino]] (71 glasov) v Kuvendiju.
Večstrankarski sistem v državi obstaja od leta 1991 oziroma nove ustave. Poprejšnja komunistična partija oziroma ''Albanska stranka dela'' se je preimenovala v socialistično stranko ter zavrnila marksistično-leninističen pristop k politiki, danes pa se zavzema za postopne reforme gospodarskega sistema. Njeni podporniki so zlasti starejši ljudje in kmečko prebivalstvo. ''Albanska demokratska stranka'' se zavzema za tržno gospodarstvo ter tesnejše mednarodno sodelovanje na tem področju, volilna baza pa so meščani in mladi ljudje. Na političnem prizorišču je najti še ''Socialne demokrate'', stranko grške manjšine ''Unija za človekove pravice'' ter ''Nacionalno fronto''.
Albanija je članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], večine teles [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] ter [[Interpol]]a. Prav tako je vključena v [[Partnerstvo za mir]] zveze [[Nato]].
=== Upravna delitev ===
[[Slika:Albania districts named.png|thumb|142px|Albanska okrožja (rrethe)]]
Albanija je upravno razdeljena na 19 ''qarqe'' (regija), ta pa vsebujejo skupno 79 ''rrethe'' (okrožje) in 310 občin, od tega 43 mestnih. Poseben status ima metropola Tirana. Okrožja so:
{|
|-
|
* [[Berat (okrožje)|Berat]]
* [[Bulqizë (okrožje)|Bulqizë]]
* [[Delvinë (okrožje)|Delvinë]]
* [[Devoll (okrožje)|Devoll]]
* [[Dibër (okrožje)|Dibër]]
* [[Durrës (okrožje)|Durrës]]
* [[Elbasan (okrožje)|Elbasan]]
* [[Fier (okrožje)|Fier]]
* [[Gjirokastër (okrožje)|Gjirokastër]]
* [[Gramsh (okrožje)|Gramsh]]
* [[Has (okrožje)|Has]]
* [[Kavajë (okrožje)|Kavajë]]
|
* [[Kolonjë (okrožje)|Kolonjë]]
* [[Korçë (okrožje)|Korçë]]
* [[Krujë (okrožje)|Krujë]]
* [[Kuçovë (okrožje)|Kuçovë]]
* [[Kukës (okrožje)|Kukës]]
* [[Kurbin (okrožje)|Kurbin]]
* [[Lezhë (okrožje)|Lezhë]]
* [[Librazhd (okrožje)|Librazhd]]
* [[Lushnjë (okrožje)|Lushnjë]]
* [[Malësi e Madhe (okrožje)|Malësi e Madhe]]
* [[Mallakastër (okrožje)|Mallakastër]]
* [[Mat (okrožje)|Mat]]
|
* [[Mirditë (okrožje)|Mirditë]]
* [[Peqin (okrožje)|Peqin]]
* [[Përmet (okrožje)|Përmet]]
* [[Pogradec (okrožje)|Pogradec]]
* [[Pukë (okrožje)|Pukë]]
* [[Sarandë (okrožje)|Sarandë]]
* [[Shkodër (okrožje)|Shkodër]]
* [[Skrapar (okrožje)|Skrapar]]
* [[Tepelenë (okrožje)|Tepelenë]]
* [[Tiranë (okrožje)|Tiranë]]
* [[Tropojë (okrožje)|Tropojë]]
* [[Vlorë (okrožje)|Vlorë]]
|
|}
== Demografija ==
{{glavni|Demografija Albanije}}
[[Slika:Albania demography.svg|thumb|300px|Graf števila prebivalstva po letih jasno prikazuje upad prebivalstva zaradi množične emigracije]]
Prebivalstvo Albanije je razmeroma narodno homogeno, saj [[Albanci]] predstavljajo 95 odstotkov tega (ocena 2005). Preostali so [[Grki]] (3 %), priznani kot grška [[manjšina]], in ljudje drugih narodnosti. Številni Albanci živijo v zamejstvu na [[Kosovo|Kosovu]] (okoli 2.000.000), na jugu [[Srbija|Srbije]] (okoli 5.800), jugovzhodu [[Črna gora|Črne gore]] (okoli 30.500) ter v zahodnem in deloma tudi severnem delu [[Makedonija|Makedonije]] (okoli 500.000). Okoli 50.000 zamejskih Albancev živi tudi v [[Grčija|Grčiji]], a ti niso priznani kot etnična manjšina; večina jih živi v grški provinci [[Epir (periferija)|Epir]]. V Grčijo je od leta 1991 naprej imigriralo še približno 600.000 Albancev.
Uradni jezik Albanije je [[albanščina]], na nekaterih območjih imajo status uradnega jezika tudi jeziki manjšin ([[grščina]], [[makedonščina]] ...).
Po ocenah iz leta 1939 je bilo 70 % prebivalstva [[islam|muslimanske]] veroizpovedi, od tega 20 % [[bektaši|bektašev]]; preostanek so predstavljali [[albanska pravoslavna cerkev|albanski pravoslavci]] (20 %) in [[katolicizem|rimokatoličani]] (10 %). Pripadniki različnih religij so bili v medsebojnih odnosih razmeroma strpni, med drugim prihaja tudi do medsebojnih porok. Zaradi povojne komunistične oblasti, ki ni dovoljevala verskih aktivnosti ter v tem okviru tudi razglasila Albanijo za prvo ateistično državo na svetu, ne obstajajo statistike o verski strukturi prebivalstva iz tega obdobja. Po podatkih statističnega popisa prebivalstva iz leta 2011 je verska pripadnost sledeča: 58,79 % je muslimanov, od tega 2,09 % bektaši; 16,92 % je kristjanov, od tega 10,03 % rimokatolikov, 6,75 % albanskih pravoslavcev in 0,14 % protestantov/evangeličanov; 13,79 % prebivalcev se ni opredelilo po verski pripadnosti, 5,49 % je vernikov, ki se ne prištevajo k nobeni verski skupnosti in 2,5 % je [[ateist]]ov.<ref>Population and Housing Census in Albania 2011: Main Results (Part 1) [http://www.instat.gov.al/media/178070/rezultatet_kryesore_t__censusit_t__popullsis__dhe_banesave_2011_n__shqip_ri.pdf Online-Version (PDF)]</ref>
== Glej tudi ==
* [[Kosovo]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* Janusz Bugajski: ''Albania''. Encarta Reference Library Premium 2005 (različica 14.0.0.0603). Citirano 3. 11. 2005 (angleščina)
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Albania|Albanija}}
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/al.html CIA - The World Factbook - Albania]. (angleščina)
* {{Cite news|author=Jerneja Grmadnik|title=Po Albaniji: kaj bunkerji, hipsterske galerije!|url=http://www.delo.si/prosti-cas/potovanja/po-albaniji-kaj-bunkerji-hipsterske-galerije.html| newspaper=Delo|date=01 julij 2015}}
* [http://albania2014.blogspot.com/2014/09/albania-day-1.html Travelling around Albania, September 2014.] Blogspot. (angleščina)
{{Evropa}}
{{OVSE}}
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
| |||