Ivan IV. Vasiljevič Grozni: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp, normativna kontrola, + zbirka
Pandrej (pogovor | prispevki)
Vrstica 47:
==Začetek vojne v Livoniji==
 
Leta 1558 se je z napadom ruske vojske (v kateri so sodelovale tudi čete Tatarov, [[Čerkezija|Čerkezov]] in [[Donski kozaki|Donskih kozakov]]) začela [[Livonijska vojna (1558-1583)|vojna v Livoniji]], ki je potem 25 let izčrpavala Rusijo in ji nazadnje ni prinesla nobenih koristi. Za Ruse se je začela ugodno. Hitro so zasedli velik del [[Livonija|Livonije]] in ujeli velikega mojstra [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]], ki je obvladoval baltiško obalo [[Finski zaliv|Finskega zaliva]]. Tedaj pa je viteškemu redu priskočil na pomoč poljski kralj [[Sigismund II. Avgust Poljski|Sigismund II. Avgust]].
 
Rusom je nekaj časa poveljeval knez Andrej Kurbski, ki se je kot general izkazal proti Tatarom, v Livoniji pa se ni znašel in je dopustil, da je 4.000 Poljakov porazilo njegovo vojsko 15.000 mož. Sramoten poraz in carjev razhod z njegovima somišljenikoma, Silvestrom in Adaševim, so Kurbskega pripravili do tega, da je prebegnil k Poljakom in iz poljskega tabora poslal carju pismo, ki so mu potem sledila še druga, tako da je med njima nastala zanimiva korespondenca, ki razkriva tedanja Ivanova razmišljanja. Kurbski v pismu Ivanu očita, da se je odrekel zvestim sodelavcem, ki so naredili za Rusijo veliko dobrega, in se povezal s priliznjenimi bojarji. Pismo je carja izredno razjezilo in ga napeljalo na misli, da je morda obdan z zarotniki.