Rogerij I. Sicilski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
infopolje Oseba namesto Bioslika
m podatki iz Wikidata
Vrstica 1:
{{slog|razlog=[[WP:BIO]]}}
{{Infopolje Oseba
{{Infopolje Oseba|image=RogerAtTheBattleOfCerami1061.JPG|caption=Rogerij I. Sicilski}}
| image = <!-- Wikidata -->
'''Rogerij I.''', imenovan tudi '''Bosso''' in '''Veliki grof''', je bil od leta [[1071]] do [[1101]] [[Normani|normanski]] [[grof]] [[Sicilija|Sicilije]] in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni [[Italija|Italiji]], * [[1031]], † [[22. junij]] [[1101]]
}}
 
'''Rogerij I.''', imenovan tudi '''Bosso''' in '''Veliki grof''', je bil od leta [[1071]] do [[1101]] [[Normani|normanski]] [[grof]] [[Sicilija|Sicilije]] in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni [[Italija|Italiji]], * [[1031]], † [[22. junij]] [[1101]]
Rogerij je bil najmlajši sin Tankreda Hautevillskega in njegove druge žene Fredisende. V Italijo je prišel kmalu po letu [[1055]].
[[Goffredo Malaterra|Malaterra]] o Rogeriju pravi: "''Bil je mlad in zelo lep, vitke postave, privlačen, zelo zgovoren in dober svetovalec. Vsa svoja dejanja je načrtoval daleč vnaprej, do svojih ljudi pa je bil prijazen in vesel. Bil je močan in pogumen in predrzen v boju''". Rogerij in [[Robert Guiscard]] sta skupaj osvojila [[Kalabrija|Kalabrijo]] in si jo leta [[1062]] s pogodbo razdelila. Nastala je nekakšen [[kondominij]], ker sta si vse gradove in mesta razdelila na pol.
 
Rogerij je bil najmlajši sin Tankreda Hautevillskega in njegove druge žene Fredisende. V Italijo je prišel kmalu po letu [[1055]].
Robert je nato izkoristil Rogerijeve vojaške sposobnosti za ponovno osvojitev [[Sicilija|Sicilije]]. Na Siciliji je bilo poleg [[muslimani|muslimanov]] tudi mnogo [[Grki|Grkov]], ki so bili podložniki [[Arabci|arabskih]] emirjev, vsi skupaj pa so bili podložniki [[Tunizija|tunizijskega]] [[sultan]]a. Maja [[1061]] sta brata izplula iz Reggia in zavzela [[Messina|Messino]]. Ko sta januarja [[1072]] zavzela še [[Palermo]], je Robert Guiscard postal vladar Sicilije. Rogerija je imenoval za grofa, zase pa je obdržal Palermo, polovico Messine in severovzhodni del Sicilije (Val Demone).
[[Goffredo Malaterra|Malaterra]] o Rogeriju pravi: "»''Bil je mlad in zelo lep, vitke postave, privlačen, zelo zgovoren in dober svetovalec. Vsa svoja dejanja je načrtoval daleč vnaprej, do svojih ljudi pa je bil prijazen in vesel. Bil je močan in pogumen in predrzen v boju''"«. Rogerij in [[Robert Guiscard]] sta skupaj osvojila [[Kalabrija|Kalabrijo]] in si jo leta [[1062]] s pogodbo razdelila. Nastala je nekakšen [[kondominij]], ker sta si vse gradove in mesta razdelila na pol.
 
Robert je nato izkoristil Rogerijeve vojaške sposobnosti za ponovno osvojitev [[Sicilija|Sicilije]]. Na Siciliji je bilo poleg [[muslimani|muslimanov]] tudi mnogo [[Grki|Grkov]], ki so bili podložniki [[Arabci|arabskih]] emirjev, vsi skupaj pa so bili podložniki [[Tunizija|tunizijskega]] [[sultan]]a. Maja [[1061]] sta brata izplula iz Reggia in zavzela [[Messina|Messino]]. Ko sta januarja [[1072]] zavzela še [[Palermo]], je Robert Guiscard postal vladar Sicilije. Rogerija je imenoval za grofa, zase pa je obdržal Palermo, polovico Messine in severovzhodni del Sicilije (Val Demone).
Naslednje obsežne vojaške operacije sta sprožila šele leta [[1085]]. Marca [[1086]] se je vdala [[Sirakuze]] in ko se je februarja [[1091]] vdal še Noto, je bilo osvajanje Sicilije končano.
 
Naslednje obsežne vojaške operacije sta sprožila šele leta [[1085]]. Marca [[1086]] se je vdala [[Sirakuze]] in ko se je februarja [[1091]] vdal še Noto, je bilo osvajanje Sicilije končano.
Rogerijevo vladanje na Siciliji je bilo bolj absolutistično kot Robertovo v Italiji. Leta [[1072]] je prvič, leta [[1092]] pa dokončno razdelil vse velike fevde, tako da so vsi [[Normani|nomanski]], [[Francozi|francoski]] in [[Italijani|italijanski]] plemiči postali njegovi vazali. Po zadnji delitvi fevdov ni bilo več nobenega omembe vrednega upora fevdalcev.
 
Rogerijevo vladanje na Siciliji je bilo bolj absolutistično kot Robertovo v Italiji. Leta [[1072]] je prvič, leta [[1092]] pa dokončno razdelil vse velike fevde, tako da so vsi [[Normani|nomanski]], [[Francozi|francoski]] in [[Italijani|italijanski]] plemiči postali njegovi vazali. Po zadnji delitvi fevdov ni bilo več nobenega omembe vrednega upora fevdalcev.
Po osvojitvi posvetne oblasti je prišla na vrsto cerkvena oblast. Papež mu je bil zaradi tega, ker je Sicilijo odrešil [[Grki|Grkov]] in [[muslimani|muslimanov]], zelo naklonjen, zato je njemu in njegovim naslednikom podelil apostolsko nuncijaturo na otoku. Rogerij je nato ustanovil nove latinske škofije v Sirakuzah, Girgenti in nekaterih drugih mestih, škofijo v Palermu pa je povišal v nadškofijo. Škofe je imenoval osebno.
 
Po osvojitvi posvetne oblasti je prišla na vrsto cerkvena oblast. Papež mu je bil zaradi tega, ker je Sicilijo odrešil [[Grki|Grkov]] in [[muslimani|muslimanov]], zelo naklonjen, zato je njemu in njegovim naslednikom podelil apostolsko nuncijaturo na otoku. Rogerij je nato ustanovil nove latinske škofije v Sirakuzah, Girgenti in nekaterih drugih mestih, škofijo v Palermu pa je povišal v nadškofijo. Škofe je imenoval osebno.
Do [[Arabci|Arabcev]] in [[Grki|Grkov]] je bil na splošno strpen in jim je dovolil širitev njihove kulture. Muslimani so v mestih, kjer so si že pri pogojih za vdajo izborili nekaj pravic, obdržali mošeje, kadije (sodišča) in pravico do svobodnega trgovanja, a so kljub temu postali drugorazdedni podložniki. Rogerijevi vojaki pešci so bili večinoma muslimani. Njihov tabor je leta [[1098]] med obleganjem Kapue obiskal sveti Anzelmij in zapisal, da se "rjavih arabskih šotorov ne da prešteti".
 
Do [[Arabci|Arabcev]] in [[Grki|Grkov]] je bil na splošno strpen in jim je dovolil širitev njihove kulture. Muslimani so v mestih, kjer so si že pri pogojih za vdajo izborili nekaj pravic, obdržali mošeje, kadije (sodišča) in pravico do svobodnega trgovanja, a so kljub temu postali drugorazdedni podložniki. Rogerijevi vojaki pešci so bili večinoma muslimani. Njihov tabor je leta [[1098]] med obleganjem Kapue obiskal sveti Anzelmij in zapisal, da se "»rjavih arabskih šotorov ne da prešteti"«.
 
Na otok so se kmalu začeli priseljevali [[Lombardija|Lombardi]] in drugi [[Italijani]], tako da je muslimanski vpliv na Siciliji in na zahodnem Sredozemlju začel slabeti in je nazadnje usahnil.
 
Rogerij I., Veliki vojvoda Sicilije, je [[22. junij]]ajunija [[1101]] v sedemdesetem letu umrl. Pokopan je v cerkvi Svete trojice v Miletu.
 
== Družina ==
Rogerijev najstarejši sin Jordan je bil nezakonski in je umrl pred Rogerijem. Drugi sin Godfrej je bil najbrž tudi nezakonski, lahko pa da je bil sin Rogerijeve prve ali druge žene. Bil je gobav in zato nikakor ni mogel naslediti svojega očeta.
 
Rogerij se je prvič poročil leta [[1061]] z Judito, hčerko Évreuxškega grofa Viljema in Havise Échauffourske. Umrla je leta [[1076]] in zapustila same hčerke:
 
* hčerko, ki je bila poročena s Hugom Gircejskim
* Matildo, poročeno z [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Touluškim]]
* Adeliso, poročeno s Henrikom, grofom Monte Sant'Angela
* Emo, ki je bila za kratek čas zaročena s [[Filip I. Francoski|Filipom I. Francoskim]], potem pa je bila poročena najprej z grofom Clermonta, nato pa r Rudolfom Montescaglioškim; umrla je leta [[1120]]
 
Leta [[1077]] se je Rogerij poročil drugič, tokrat z Eremburgo Mortainsko, hčerko martainskega grofa Viljema. Z njo je imel več otrok:
 
* Maugerja, grofa Troina
Vrstica 50 ⟶ 53:
== Viri ==
* [[Goffredo Malaterra]]
* Norwich, John Julius, The Normans in the South 1016-11301016–1130, Longmans: London, 1967
* Houben, Hubert (prevod Graham A. Loud in Diane Milburn) Roger II of Sicily: Ruler between East and West, Cambridge University Press, 2002
 
 
{{start box}}
{{Succession box
{{succession box | before=— | title=Grof Sicilije | years=1071–1101 | after=Simon}}
| before = —
| title = Grof Sicilije
| years = 1071–1101
| after = Simon
}}
{{end box}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1031]]
[[Kategorija:Umrli leta 1101]]
[[Kategorija:Normani]]